ZSSS: Delodajalci s pozivi k socialni kapici skrivajo svojo razvojno lenobo

Delodajalce so obtožili, da s pozivi k takim ukrepom skrivajo razvojno nesposobnost in lenobo. Ob tem so jih pozvali, naj začnejo vlagati v vse zaposlene.

ZSSS: Pritiski delodajalcev po uvedbi socialne kapice v zadnjem času mejijo na absurd Pritiski delodajalcev po uvedbi socialne kapice so v zadnjih letih ogromni, v zadnjem času pa mejijo na absurd, je poudaril izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič.

Ob tem se je obregnil tudi ob ekonomista Jožeta P. Damijana in njegovo izjavo, da se sindikati bojujejo, da se podjetja tehnološko ne bi preobrazila, da bi še naprej ohranjala proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami ter da bi bila v globalni tekmi obsojena na propad. Takšne trditve so žaljive, zastarele in sprevržene, je ocenil Lukič.

V tej luči je spomnil, da je bilo delodajalcem med letoma 2003 in 2008 za usposabljanje in izobraževanje na voljo 30 milijonov evrov, a so porabili le tretjino teh sredstev, saj ne vedo, kaj početi s tem denarjem. "In potem mi zaviramo razvoj podjetij," je bil zgrožen.

"To pomeni, da vodstva v večini podjetij niso inovativna" Poleg tega je po Lukičevih besedah statistični urad leta 2013 med proizvodnimi podjetji našel samo sedem odstotkov takšnih, ki načrtno in stalno razvijajo nove izdelke. "To pomeni, da vodstva v večini podjetij niso inovativna, ker nimajo niti znanja, niti domišljije, niti ustvarjalnosti, da bi iskala nove ideje in jih uresničevala po naporni poti raziskav in razvoja," je bil oster.

Argument, da se s socialno kapico pridobiva tehnično inteligenco, naj bi medtem dokazoval "izjemno zastarelost slovenskega modela menedžmenta razvoja in inovacij". Dokaz za to naj bi bila Danska, ki je tudi brez socialne kapice konkurenčna po vseh mednarodnih lestvicah. To ji uspeva na račun vlaganja v inkluziven sistem inovacij od spodaj, ki v proces inovacij vključuje vse zaposlene, je pojasnil sindikalist.

"Argument, da smo nasprotniki socialne kapice proti dvigu nizkih plač, je nič drugega kot sprevržen. Delodajalci bi namreč v bistvu dvignili plače zelo omejenemu sloju 'tehnično menedžerske inteligence' na račun neposrednega posega v sredstva za delovanje socialne države," je še izpostavil.

Lukič: Obljube, da bomo vsi živeli bolje, so hinavščina Slovenski delodajalci, tako trdi Lukič, želijo s socialno kapico prikriti lastno razvojno nesposobnost in lenobo. Obljube, da bodo na račun nižjih obremenitev ustvarili gospodarsko rast in bomo vsi živeli bolje, so hinavščina, je zatrdil.

Razbremenjevanje delodajalcev do zdaj ni prineslo ničesar, se je strinjal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Uvedba "socialno menedžerske kapice" naj bi še dodatno zajedla v socialno državo Kot je spomnil, se je delodajalcem s ciljem privabljanja tujih investitorjev, povečanja konkurenčnosti in zaposlovanja v preteklosti znižalo socialne prispevke s 15,5 na 8,85 odstotka. Poleg tega se je davek od dohodka pravnih oseb znižal s 25 na 17 odstotkov, kar je ena najnižjih ravni v EU, je pristavil.

Tudi uvedba "socialno menedžerske kapice" naj ne bi prinesla ničesar, temveč še dodatno zajedla v socialno državo, v pravice delavcev, upokojencev in brezposelnih.

Semolič ne verjame, da bi na račun socialne kapice pridobili tudi visoko izobražen mlad kader v razvoju, saj je med njimi zelo malo takih, ki prejemajo tri tisoč evrov bruto oz. slabih dva tisoč evrov neto mesečno, 100 evrov višja neto plača pa naj jih ne bi prepričala, da ostanejo doma.

Semolič: Od "socialno menedžerske kapice" bi imeli koristi najbogatejši Bi imeli pa od "socialno menedžerske kapice" koristi najbogatejši, tisti, ki prejemajo deset tisoč, 15 tisoč evrov plače, menedžerji, bankirji ipd., je zatrdil. Ti so tudi najglasnejši borci za uvedbo tega ukrepa, je dodal.

Ob tem se je vprašal, kako to, da so za "te gospode" vedno problematične samo delavske plače, ne pa tudi recimo 129 tisoč evrov visoka odpravnina menedžerja, ki je v Družbi za upravljanje terjatev bank delal vsega sedem mesecev. Če želijo menedžerji res pomagati kadrom v razvoju do višje plače, naj se odpovedo dobičkom, je pozval.

Pojetova posvarila na veliko odprtih vprašanj Izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje pa je posvarila, da je, ko gre za razpravo o socialni kapici, veliko odprtih vprašanj – od tega, kateri prispevki bi bili omejeni navzgor, do tega, ali bi bili omejeni samo za delodajalce, samo za delavce ali za oboje.

V ZSSS so glede na vse povedano delodajalce pozvali, naj raje začnejo vlagati v vse zaposlene, določijo minimalno plačo kot plačno dno in po vzoru Danske preidejo v vključujoč sistem razvoja in inovacij.