Ponedeljek, 29. 6. 2020, 6.02
3 leta, 9 mesecev
Znova preložili izstrelitev rakete s slovenskima satelitoma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
1
Iz Francoske Gvajane bi morali danes izstreliti raketo vega, s katero bi v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. A izstrelitev so zaradi slabega vremena znova preložili. Nov datum še ni znan. Prav tako še ni znano, ali bodo poskusili še enkrat ali bodo raketo in satelite razstavili in jih znova pripravili za polet.
Raketo podjetja Arianespace bi morali izstreliti ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Direktor podjetja Arianespace Stephane Israel je po današnjem neuspelem poskusu dejal, da so se ves dan pripravljali na izstrelitev, in še zadnjič preverili vremenske pogoje, ki pa niso dovoljevali izstrelitve. Težave predstavljajo močni višinski vetrovi, je povedal v pogovoru, ki ga je Arianespace objavil na YouTubu, poroča STA.
Izstrelitev bodo izvedli, kolikor hitro bo mogoče
Pojasnil je, da to junijsko obdobje močnih višinskih vetrov nad Francosko Gvajano upoštevajo in bodo poskusili izstrelitev izvesti, kolikor hitro bo mogoče. Pri tem možnosti, da bi raketo in satelite razstavili in znova pripravili na polet v vesolje, Israel ni omenjal, poroča STA.
Pred današnjim poskusom so sicer napovedovali, da je to zadnja možnost za izstrelitev vege in satelitov v tokratnem časovnem oknu. Po 12 dneh čakanja v stanju pripravljenosti je treba na raketi znova napolniti baterije, kar pomeni delno razstavljanje posameznih stopenj vesoljskega plovila in nekaj dni dela za ponovno pripravo na polet, je že pred nedeljskim poskusom izstrelitve pojasnil direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič, navaja STA.
Nove priprave bodo trajale najmanj dva tedna
Še bolj zapletena pa je ponovna priprava satelitov. Med 53 sateliti na krovu rakete so namreč nekateri zelo občutljivi. Zato je treba ves tovor sneti z vrha rakete, prepeljati nazaj v hale za pripravo in odpreti aerodinamični pokrov kapsule. Nato morajo znova namestiti zaščite za vzdrževalna dela na satelitih, priključiti zemeljsko podporno opremo in začeti ponovno preverjanje podsistemov in polnjenje baterij. Vse skupaj bo trajalo najmanj dva tedna, verjetno pa še več, je po pisanju STA še dejal Rodič. Po današnjem neuspelem poskusu je direktor centra odličnosti za STA dejal, da se še niso odločili, ali bodo morda poskusili še enkrat izstreliti raketo ali se bodo lotili ponovne priprave vesoljskega plovila in satelitov.
Izstrelitev zamaknila tudi pandemija covid-19
Raketo bi morali izstreliti marca, a smo jo zaradi pandemije preložili na junij. Vse naše ekipe so opravile izvrstno delo, naredili smo vse, kar smo lahko, da bi čim prej izvedli izstrelitev. Zato smo danes tu, a vreme noče sodelovati, saj smo v junijskem obdobju močnih višinskih vetrov. Raketo bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covid-19, piše STA.
Od sredine meseca pa izstrelitev onemogočajo močni višinski vetrovi nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani, ki bi lahko v primeru nesreče razbitine raznesli na naseljena območja. Veter je izstrelitev onemogočil tudi v nedeljo in danes.
Kaj bosta v vesolju delala slovenska satelita
Na krovu vege je tudi Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije, poroča STA.
Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo z njim mogoče Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst, poroča STA.
Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS), še piše STA,
1