SiolNET. Novice Slovenija
4,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zmeda na ustavnem sodišču

4,38

termometer

sodišče kladivo
Informacijska pooblaščenka je odločitev ustavnega sodišča, ki je pravniku Juriju Toplaku zavrnilo dostop do dokumentov, označila za nedopustno omejevanje človekovih pravic. Foto: STA

Potem ko je informacijska pooblaščenka odpravila odločitev ustavnega sodišča, ki je pravniku Juriju Toplaku onemogočilo dostop do zahtevanih dokumentov, je ustavno sodišče dokumente Toplaku vendarle poslalo. A nekaj dni kasneje je sledilo presenečenje.

Kot je znano, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik odpravila odločbo ustavnega sodišča, s katero je to profesorju prava Juriju Toplaku zavrnilo dostop do dokumentov, ki jih je želel pridobiti v raziskovalne namene. Informacijska pooblaščenka je odločitev ustavnega sodišča označila za nedopustno omejevanje človekovih pravic, Toplak pa za novo dno ustavnega sodišča.

Jurij Toplak Novice Toplak: Ustavno sodišče je doseglo novo dno

Nekaj dni po odpravi odločbe s strani informacijske pooblaščenje je ustavno sodišče Toplaku vendarle poslalo fotokopije dokumentov, ki jih je prosil. "Sodišče bi mi dokumente po zakonu moralo poslati v 20 dneh. Prosil sem za elektronsko verzijo, a vesel sem bil tudi, da sem jih po petih mesecih končno prejel, pa četudi fotokopije," je povedal Toplak.

Dokumente so mu poslali po pomoti

Pet dni kasneje je sledilo presenečenje. Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je Toplaku pisal, da je pri pošiljanju prišlo do pomote in da se še niso odločili, ali bodo njegovi prošnji po dokumentih ugodili. Poslal mu je tudi račun za fotokopije, nekaj dni kasneje pa še dva računa, vsakega z nekoliko drugačnimi podatki.

Na prvem računu je bila ista opravilna številka kot na dokumentih, ki jih je sodišče poslalo Toplaku, na drugem in tretjem računu pa podatki z nekega drugega postopka, v katerem je Toplak prav tako zaprosil za dokumente, ki pa mu jih ustavno sodišče še ni poslalo. 

"Žalostno za ugled ustavnega sodišča. Sekretar sodišča spreminja zgodbo in podatke na računih ter se sklicuje na pomote. V tridesetih letih nihče od zaposlenih ni tako škodil ugledu institucije. Škoda," je zadevo komentiral Toplak.

"Od maja dalje sodišča zavračajo dostop do sodb in je njihova dostopnost le še mrtva črka na papirju, sodišča prosilca napotujejo na dolge postopke zunaj sistema informacijskega pooblaščenca, ki jih nepravniki niso vešči in za prosilca pomenijo strošek," je opozoril pravnik Jurij Toplak. "Od maja dalje sodišča zavračajo dostop do sodb in je njihova dostopnost le še mrtva črka na papirju, sodišča prosilca napotujejo na dolge postopke zunaj sistema informacijskega pooblaščenca, ki jih nepravniki niso vešči in za prosilca pomenijo strošek," je opozoril pravnik Jurij Toplak. Foto: STA

Kaj pravijo na ustavnem sodišču?

Na ustavnem sodišču so poudarili, da so Toplakovo zahtevo, ki je bila vložena po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zavrnili na podlagi sodne prakse vrhovnega sodišča, po kateri dostop do dokumentov v sodnih spisih ni mogoč po omenjenem zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, pač pa samo na podlagi specialnih zakonov, ki urejajo vpogled v sodne spise, kar je običajno povezano z zahtevo po izkazanosti nekega upravičenega pravnega interesa.

"Kot veste, se informacijska pooblaščenka, kamor se je vlagatelj pritožil, s prvostopenjsko odločitvijo uradne osebe ustavnega sodišča ne strinja in je zadevo vrnila uradni osebi v ponovno odločanje. To seveda dejansko pomeni, da se informacijska pooblaščenka ne strinja z odločitvijo vrhovnega sodišča. Uradna oseba ustavnega sodišča pa seveda mora slediti sodni praksi najvišjega rednega sodišča v državi, kar je v tem primeru tudi storila," so zapisali.

Zakaj je prišlo do zapleta z računi?

Zaplet glede računa pa pojasnjujejo tako: "Račun je bil izstavljen v fizični obliki in v e-obliki, vendar je žal pri odpremi prišlo do navedbe napačne opravilne številke, kar mu je bilo kasneje pojasnjeno. Ta napaka je bila popravljena tako, da je bil posredovan nov račun (v fizični obliki in v e-obliki), na katerem je bila navedena pravilna opravilna številka zadeve. V vsakem primeru gre za samo en račun, in sicer v višini 24 eurov."

Na vprašanje, kako je mogoče, da so mu dokumente poslali po pomoti, nam niso odgovorili.

Sodbo sprejeli Kerševan, Golob in Domjan Pavlinova

Sodba vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje ustavno sodišče, je zaradi različnih tolmačenj in zmede, ki jo je povzročila, v zadnjem obdobju prva tema pravniških razprav.

Vrhovno sodišče sicer pravi, da njihova sodba iz maja letos, ki jo je sprejel senat v sestavi Petra Goloba, Erika Kerševana in Brigite Domjan Pavlin, ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč. "Na to, da se morda naknadno v posameznih primerih stališča vrhovnega sodišča predstavljajo ali razlagajo zmotno, pa sodišče žal ne more vplivati," so zapisali.

"Vrhovno sodišče sporoča, da nova ureditev dostopa v ničemer ne omejuje, le pravna podlaga je nova, a ustavno sodišče s postopanjem v mojem postopku kaže, da prosilci niso več upravičeni do dostopa po elektronski poti, kar je bilo v preteklosti omogočeno," ob tem pravi Toplak.

DZ bo pojasnil, kakšna je pravilna razlaga zakona

Informacijska pooblaščenka je zato pozvala državni zbor, da sprejme razlago zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Državni zbor bo tako moral pojasniti, kakšna je pravilna razlaga zakona, ki ga je sprejel.

"V državi moramo razčistiti, ali so prosilci po sodbi vrhovnega sodišča še upravičeni do dokumentov v elektronski obliki. Vrhovno sodišče pravi, da dostop ni omejen, ustavno sodišče pa pojasnjuje, da elektronsko dokumentov več ne pošilja," meni Toplak.

Tudi pravnik Matej Avbelj ocenjuje, da se je s tako razlago vrhovnega sodišča polje javnosti in transparentnosti delovanja sodne veje oblasti še dodatno zožilo. Tudi pravnik Matej Avbelj ocenjuje, da se je s tako razlago vrhovnega sodišča polje javnosti in transparentnosti delovanja sodne veje oblasti še dodatno zožilo. Foto: Ana Kovač

Ena najbolj škodljivih sodb v zadnjem desetletju

"Če bo državni zbor odločil, da so sodbe del sistema informacij javnega značaja, bo škodljiva sodba vrhovnega sodišča v tem delu brezpredmetna in prosilci bodo do kopij sodb spet prišli hitro in brezplačno," je pojasnil Toplak, ki je majsko sodbo vrhovnega sodišča označil za eno najbolj škodljivih v zadnjem desetletju.

"Posledica je netransparentnost sodstva. Od maja dalje sodišča zavračajo dostop do sodb in je njihova dostopnost le še mrtva črka na papirju, sodišča prosilca napotujejo na dolge postopke zunaj sistema informacijskega pooblaščenca, ki jih nepravniki niso vešči in za prosilca pomenijo strošek," je opozoril.

"Čas je, da zaženemo vse alarme"

Kot je pojasnil, se sodišča opirajo na stališče, da je sodnik gospodar spisa in on odloča, ali bo sodbo posredoval javnosti. Namesto, da bi se škodljiva sodba, ki po njegovi oceni vsebuje tudi neresnice, odpravila, se zdaj nanjo sklicujejo vsa sodišča, vključno z ustavnim sodiščem.

"Čas je, da zaženemo vse alarme," je še dejal Toplak, ki je zaskrbljen, da so sodbo "posvojili" na vseh ravneh sodstva, očitne so po njegovem "težnje po še večjem zapiranju sodstva".

Tudi pravnik Matej Avbelj ocenjuje, da se je s tako razlago vrhovnega sodišča polje javnosti in transparentnosti delovanja sodne veje oblasti še dodatno zožilo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 53
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin