Torek, 12. 12. 2023, 17.59
1 leto
Zdravniške organizacije še naprej kritične do interventnega zakona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je prepričana, da bi v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznosti, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, morali veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih.
V Koordinaciji zdravniških organizacij tudi po ponedeljkovi seji odbora DZ za zdravstvo, kjer so poslanci predlog interventnega zakona v zdravstvu s koalicijskimi dopolnili precej spremenili, do zakona ostajajo kritični. Med drugim jih še vedno moti 45. člen, ki omogoča uvedbo ukrepov v primeru izrednih razmer za zdravstvene delavce.
Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da 45. člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, s katerim se zdravstveni sistem sooča že sicer, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.
Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah –, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev.
Beovićeva prepričana, da bi v primeru izrednih razmer ukrepi morali veljati za vse
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je prepričana, da bi v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznosti, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, morali veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih.
"Če povem skrajni primer – nismo slišali, da bi gradbena podjetja imela take vrste obvezo, ko je poleti prišlo do katastrofalnih poplav v Sloveniji," je ponazorila in dodala, da gre za neenakost zdravstvenih delavcev z drugimi državljani Slovenije.
Prek koalicijskih dopolnil je odbor v ponedeljek zvečer predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva precej spremenil tudi v nekaterih drugih točkah, med drugim je spremenil tudi ime zakona – v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Miha Lukač je poudaril, da je edini del zakona, ki bi nujno moral biti sprejet, del glede uvajanja obveznega zdravstvenega prispevka. Bliža se namreč 1. januar 2024, ko se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek. "Vse ostalo pa bi moralo biti stvar socialnega dialoga, ki ga ni bilo," je bil kritičen.
Ga pa veseli, da so poslanci v ponedeljek prek sprejetih dopolnil umaknili člen zakona, ki bi uvedel prepoved prenosa in preoblikovanja koncesij. V predlogu pa pogrešajo ukrepe, ki bi za paciente izboljšali dostop do obravnav.
Na ministrstvu načrtujejo širitev ekip družinske medicine
Na ministrstvu za zdravje sicer v kasnejši fazi načrtujejo širitev ekip družinske medicine, kjer bi po novem delala diplomirana medicinska sestra v polnem in ne več polovičnem obsegu. A Lukač ob tem opozarja, da bi bilo treba najprej na diplomirane medicinske sestre prenesti nekatere kompetence, prav tako bi zaradi tega ukrepa po ocenah potrebovali približno 500 dodatnih medicinskih sester. Te bi v veliki meri verjetno prišle iz bolnišnic, kar pa bi bilo slabo za sekundarno raven zdravstva, je opozoril.
Koordinacija zdravniških organizacij združuje Zdravniško zbornico Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
