SiolNET. Novice Slovenija
3,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zdravniki in zobozdravniki bodo čez en mesec začeli stavkati

3,50

termometer

Zdravniki
Foto: Ana Kovač

Zdravniški sindikat Fides je za 8. novembra ob 7. uri napovedal začetek splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Zahtevajo višje plače in izboljšanje položaja mladih specialistov. Miru Cerarju in njegovi vladi so dali en mesec časa, da se z njimi dogovori. 

Kot je danes povedal predsednik sindikata Konrad Kuštrin, bo stavka potekala v obliki omejitve dela stavkajočih zdravnikov na 40 ur tedensko. Zdravniki bodo med stavko torej delali kot velika večina javnih uslužbencev, je dodal.

Stavko so napovedali mesec dni vnaprej, da dajo vladi čas, da se z njimi dogovori. Po letu dni od predložitve njihovega prvega predloga sprememb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa ugotavljajo, da so uskladili bolj malo.

Glavni odbor sindikata, ki se je že maja preoblikoval v stavkovni odbor, je zato soglasno sprejel odločitev o stavki. Pri tem je Kuštrin poudaril, da pogajanja o novi kolektivni pogodbi niso zgolj in samo pogajanja o plačah, ne skrivajo pa tudi te zahteve.

"Zdravniki niso več pripravljeni delati več, kot zmorejo"

"Za vsako odločitev, ki jo zdravnik naredi med svojim delom, za vsak recept, vsako napotnico, vsak poseg je po kazenskem zakoniku odgovoren. In zdravniki enostavno ob vsem tem, kar se v tej državi dogaja, niso več pripravljeni delati več, kot zmorejo, in več, kot ocenjujejo, da je strokovno upravičeno, ker s tem lahko škodijo pacientu in tudi sebi," je poudaril Kuštrin.

Poudaril je, da ne ta, ne prejšnje vlade na področju zdravstva niso naredile nič. Sistem financiranja in organizacije je tak kot pred 20 leti in tako ne gre več. Kljub njihovim opozorilom o odtekanju denarja iz zdravstvenega sistema, slabi organiziranosti, korupciji ter mnogih težavah pa se ni zgodilo nič.

Kaj zahtevajo zdravniki? 

- Njihova prva zahteva je uveljavitev standardov in normativov iz modre knjižice. Strah, da bi se jih zdravniki strogo držali in ne bi pogledali niti enega pacienta več, je po Kuštrinovih besedah nepotreben. Prepričani so, da bo večina zdravnikov, dokler se kadrovsko ne bodo popolnili, še vedno delala več, a obenem želijo, da ima vsak posamezni zdravnik diskrecijsko pravico, da pove, da takšnih dodatnih obremenitev ne zmore.

- V Fidesu opozarjajo, da so visoke zdravniške plače posledica tega, da zdravniki veliko delajo. "Za zdravnike ni v redu, če prekomerno delamo, zato imamo neke prekomerne plače. A če to preračunate na urno postavko, je to drobiž. Nek privatnik s triletno šolo je na uro več plačan kot nek vrhunski strokovnjak," je opozoril Milenko Stankovič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

 

Od leta 2000, ko je bilo razmerje med povprečno zdravniško plačo in povprečno plačo v državi 1:2,8, so namreč zdravniške plače padle za 30 odstotkov, danes pa je to razmerje 1:1,9. Zahtevajo torej vrnitev na razmerje, kakršno je že bilo.

Zahtevajo višja napredovanja

- Prav tako je zahteva zdravnikov, da se jim omogoči uvrstitve z napredovanji vse do 65. plačnega razreda. Posebej želijo izboljšati položaj mladih specialistov, ki so od leta 2008 zaradi omejitev v času krize napredovali le enkrat, in sicer z zahtevo po vertikalnem napredovanju.

- Njihova zahteva je tudi, da se delo zdravnikov pri več delodajalcih ureja izključno po zakonu o delovnih razmerjih in ne z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Plačilo po podjemnih pogodbah se ne sme določati po pravilih sistema plač v javnem sektorju, plačilo neprekinjenega zdravstvenega varstva pa mora biti vezano na dosežen plačni razred vsakega zdravnika, so še zapisali med zahteve.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin