Zavod za zaposlovanje ali bolj zavod za druženje?

Zavod je leta 2012 uvedel delavnice učenja kariernih veščin, na katerih se brezposelni učijo prepoznavanja kompetenc, znanj in veščin, iskanja zaposlitve s pomočjo različnih spletnih portalov, pisanja življenjepisa, izdelajo karierni načrt, seznanijo se z zahtevami delodajalcev.

Delavnice so namenjene tistim, ki želijo postati sodoben iskalec zaposlitve, zavod navaja na spletnih straneh. Opredelili so tri ciljne skupine: starejši od 50 let, neposredno zaposljivi in dolgotrajno brezposelni.

Za delavnice, ki jih v 11 slovenskih mestih izvaja 13 koncesionarjev, je ministrstvo za delo v štirih letih namenilo pet milijonov evrov, še nekaj sto tisoč evrov na leto zavod porabi za povračilo potnih stroškov brezposelnim.

Ne škodi, prav uporabno pa ni Govorili smo z nekaj brezposelnimi, ki se ne želijo izpostavljati, večina pa meni, da delavnice "ne škodijo, prav uporabne pa niso".

Mlajši brezposelni nam je tako dejal, da se na delavnicah učijo pisati prošnje. "To je vsaj za nas mlade precej neuporabno, saj ima danes vsak dostop do spleta in to lahko naredi sam," meni.

Drugi, prav tako mlajši brezposelni se je sicer šele vpisal na zavod in se z delavnicami še ni srečal, zanima pa ga, zakaj – če že – denarja raje ne namenijo za izobraževanje. "Sam sem izučen za rudarja, a tu ni delovnih mest, zato bi rad zamenjal poklic. Svetovalko sem vprašal, če mi lahko pomagajo, a pravi, da ni denarja."

Pozitivno za težje zaposljive Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je, kot je že poročalo Delo, na mizo dobila več deset pritožb brezposelnih, ki naj bi jih motil odnos zavoda za zaposlovanje – med drugim pošiljanje na neučinkovite delavnice.

Na zavodu so mnenja, da imajo delavnice pozitiven učinek. Kot pravijo, so v začetku leta 2014 opravili analizo učinkovitosti. Primerjali so zaposljivost med devet tisoč udeleženci delavnic ter kontrolno skupino, ki se delavnic ni udeležila. "V primerjavi s kontrolno skupino so se bistveno bolje zaposlovali starejši udeleženci, tisti z nižjo izobrazbo, dolgotrajno brezposelni ter težje zaposljivi. Manj učinkov so imele delavnice pri mlajših, bolj izobraženih ter neposredno zaposljivih osebah," razlagajo rezultate.

"Pozitiven učinek delavnic ocenjujemo ravno zato, ker so se zaposlile osebe, za katere lahko sklepamo, da se brez pridobljenih znanj in podpore ter motivacije predavateljev ne bi zaposlile."

Poleg kariernih veščin, ki izboljšajo njihov položaj na trgu dela, je po mnenju zavoda za brezposelne pomembno tudi druženje v skupini, kjer si lahko - tako zavod - izmenjujejo informacije, se povezujejo, gradijo podporno okolje in večajo družbeno mrežo.

Analiza učinkovitosti ni potrebna Na podlagi pritožb brezposelnih je varuhinja ministrstvo za delo pozvala k analizi učinkovitosti dela zavoda, ki pa se ministrstvu ne zdi potrebna. Kot pravijo, zavod zmanjšuje število zaposlenih, vse pritožbe brezposelnih nad delom svetovalcem obravnava resno, uvaja elektronsko poslovanje in stalno preverja možnosti za izboljšave učinkovitosti.

Pri tem so nas usmerili tudi na lansko anketo zadovoljstva uporabnikov, v kateri je sodelovalo 1.866 oseb (44 odstotkov vseh anketiranih), kaže pa na porast zadovoljstva s storitvami zavoda.

Na ministrstvu zato ocenjujejo, da izvedba posebne analize uspešnosti služb zavoda ni potrebna.