Zavarovalnice opozarjajo na izgube zaradi zamrznitve dopolnilnih premij

Upravno sodišče je namreč zavrglo tožbe vseh treh zavarovalnic, Generalija, Triglava in Vzajemne, zoper uredbo o določitvi najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Vlada je namreč sredi aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra, potem ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za več kot 30 odstotkov. Zatem sta tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, napovedali možnost dviga premije.

Začetek izvajanja zakona zamaknjen na januar 2024

Uredba je sledila vložitvi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno. Na nedavni seji je odbor DZ za zdravstvo sprejel dopolnilo, ki bi zamaknilo začetek izvajanja zakona s 1. septembra letos na 1. januar 2024.

Na zadnje dogajanje so se za STA odzvali v treh zavarovalnicah, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V Vzajemni bodo najprej preučili sprejeta dopolnila k noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če bodo zaznali kakršnekoli nedoslednosti, bodo predloge za izboljšave zakona, ki bi bili v korist zavarovancev in vseh uporabnikov zdravstvenih storitev, posredovali poslancem.

Zavarovalnice se bojijo izgub zaradi prenizkih premij

Če bo premija ostala v skladu z veljavno uredbo, v Vzajemni ocenjujejo, da bi leto 2023 sklenili z več kot 33 milijoni evrov izgube pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, kar ogroža tudi stabilnost financiranja zdravstva. Zato si v Vzajemni želijo, da bi bila novela zakona sprejeta čim prej, saj veljavnost uredbe Vzajemni povzroča poslovno škodo v višini približno osem milijonov evrov na mesec. Za zaščito svojih interesov in interesov zavarovancev nameravajo izkoristiti vsa pravna sredstva.

Novice Bešič Loredan: Vlada bo podaljšala uredbo za zamrznitev višine premije dopolnilnega zavarovanja

Tudi v Generaliju znova poudarjajo, da omejitev cen pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju negativno vpliva na poslovanje vse zavarovalnice, predvsem na rezultat dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premija, ki je z uredbo omejena na 35,67 evra, namreč ne zadostuje za pokrivanje vseh obveznosti zavarovalnice, saj so se stroški zdravstvenih storitev zaradi višjih cen in tudi povečanega obsega v zadnjem obdobju močno povišali.

Tudi pri Generaliju bodo izkoristili pravna sredstva, ob tem pa ne izključujejo, da bi se lahko obrnili tudi na ustavno sodišče. Ob tem zagotavljajo, da bodo še naprej izpolnjevali svoje obveznosti do zavarovancev, ki imajo veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

V Triglavu so spomnili, da so sredstva, s katerimi so od novembra 2022 do maja 2023 pokrili povečane odhodke, maja izčrpali. Višja premija, ki so jo določili pri dobrih 45 evrih, bi ob zdaj znanih dejstvih zadoščala za pokrivanje izvajanja dopolnilnega zavarovanja. Zaradi uredbe zaračunavajo nižjo premijo, s tem pa nastaja izguba.

Razliko bodo krili iz kapitala

Razliko bodo v Triglavu začeli pokrivati iz kapitala zavarovalnice. "Da bi v skladu z zavarovalniško zakonodajo tudi v prihodnje dosegala ustrezno kapitalsko trdnost, bo ta kapital morala nadomestiti. Znesek kapitala, ki ga bo treba nadomestiti, se s časom trajanja omenjene uredbe povečuje, zato podpiramo čimprejšnjo ukinitev doplačevanja k zdravstvenim storitvam in s tem prenehanje izvajanja prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," so zapisali.

Novice Bomo za zdravstvo v prihodnje še vsi plačevali enako?