JEK2
Sreda, 11. 9. 2024, 6.30
4 ure, 47 minut
JEK2
Zavajanje o radioaktivnih odpadkih v Sloveniji: kaj morate resnično vedeti?
Največ mitov in zavajajočih neresnic se prikazuje prav o radioaktivnih odpadkih. Da se jih odlaga na poljih, da so zelena fluorescentna tekočina, ki se jo zliva v morje, da jih nastane toliko, da njihove količine ne moremo obvladovati. Prav nič od tega ni res.
Varno pospravljeni "za ograjo" in strogo nadzorovani
Radioaktivni odpadki ne nastanejo le pri obratovanju jedrske elektrarne. Nastanejo tudi v medicini, pri zdravljenjih in diagnostiki, v industriji in pri znanstvenih raziskavah. In za ravnanje z vsemi temi odpadki veljajo stroga pravila – kako se jih zbira, kako se jih transportira, kako se jih skladišči in kako se jih odlaga. V Sloveniji imamo dve skladišči nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov – eno je na obrobju Ljubljane, drugo pa v Nuklearni elektrarni Krško. Nobenega radioaktivnega odpadka ne boste našli nikjer na prostem v naravi – kot na primer kakšne industrijske odpadke. Prav vsi so varno pospravljeni "za ograjo" in strogo nadzorovani.
Količine radioaktivnih odpadkov so zelo majhne, še posebej če jih primerjamo z drugimi odpadki
V Sloveniji na leto na osebo pridelamo več kot 1.900 kilogramov industrijskih odpadkov, med katerimi je mnogo težkih kovin in strupenih kemikalij, več kot 490 kilogamov komunalnih odpadkov, samo 0,012 kilograma (12 gramov) nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter zgolj 0,007 kilograma (sedem gramov) izrabljenega goriva.
Vsi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki so v trdnem stanju, zaprti v sode, njihova vsebina in radioaktivnost sta zabeleženi in redno merjeni, skladiščeni pa so v skrbno načrtovanih, trdno zgrajenih in dobro varovanih prostorih. Na Vrbini pri Krškem pa se je začela gradnja odlagališča teh odpadkov, kamor bomo lahko trajno odložili vse nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, za katere moramo poskrbeti v Sloveniji.
Za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke je v Sloveniji varno poskrbljeno
Zelo podobno velja za izrabljeno gorivo, ki ga po svetu že reciklirajo in ponovno uporabljajo, pri nas pa ga obravnavamo kot visokoradioaktiven odpadek.
Gorivni elementi najmanj tri leta proizvajajo dragoceno toploto v reaktorju, nato pa jih prestavijo v bazen za izrabljeno gorivo. Po uporabi so namreč zelo vroči (to je njihova naloga, pri jedrski reakciji se sprošča toplota, ki segreva vodo, v reaktorju je temperatura do 325 ⁰C), zato morajo biti nekaj let skladiščeni v bazenu, da se ohladijo. Ko so dovolj ohlajeni, se jih prestavi v suho skladišče izrabljenega goriva, kjer se dokončno ohladijo in so pripravljeni na odlaganje. Ta postopek traja več deset let.
Kaj narediti z izrabljenim jedrskim gorivom?
In kako je s sevanjem v okolici teh suhih zabojnikov? Ana in Aleš sta preverila z Geigerjevim števcem in nista zaznala povečanega sevanja. Gorivni elementi so namreč zaprti v kovinski vsebnik, okoli katerega je 75 centimetrov debel železobetonski ovoj. Ta ovoj učinkovito zaustavlja sevanje izrabljenega goriva. Če se spomnimo prve oddaje, kjer smo primerjali različne vire radioaktivnosti – če pojeste dve banani, prejmete večjo količino dodatnega sevanja, kot če preživite cel dan v suhem skladišču izrabljenega goriva.
Slovenija je jedrska država z razvitim znanstvenim in industrijskim jedrskim programom ter vso povezano upravno infrastrukturo, vključno z učinkovito vzpostavljenimi sistemi nadzora. V letih delovanja raziskovalnega reaktorja v Brinju in Nuklearne elektrarne Krško smo pridobili veliko znanja in izkušenj, kako ravnati z radioaktivnimi odpadki. Z njimi se ravna skrbno, varno, predvsem pa tako, da nimajo vpliva na okolje in ljudi.
