JEK2
Sreda, 28. 8. 2024, 6.30
4 minute
JEK2
Sta bila znana Slovenca izpostavljena radioaktivnemu sevanju? #video
O pridobivanju elektrike iz jedrske energije kroži veliko predstav in tudi strahov. Ana Praznik in Aleš Novak sta se odločila, da področje uporabe jedrske energije temeljito raziščeta, s pridobljenim znanjem in preverjenimi informacijami pa razrešita najpogostejša vprašanja, morebitne dvome in tudi številne mite. Oglejte si video.
Že več kot 40 let v Krškem obratuje Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki skozi vse leto zagotavlja zanesljivo, brezogljično in dostopno električno energijo. Ekipa, ki z najvišjo mero odgovornosti upravlja najpomembnejši energetski objekt v Sloveniji, je poskrbela, da je to ena najvarnejših, najbolj zanesljivih in najuspešnejših jedrskih elektrarn na svetu glede na razpoložljivost obratovanja.
A vseeno je v javnosti slišati dvome in zaskrbljenost, da radioaktivno sevanje, ki ga oddaja NEK, povzroča celo vrsto preglavic in da je nevarno za ljudi. Zato sta se Ana in Aleš najprej lotila tega mita. Kako je v resnici z "groznim" radioaktivnim sevanjem? Kaj sevanje sploh je?
Elektromagnetno sevanje je valovanje oziroma potovanje električnega in magnetnega polja v prostoru, ki prenaša signale in energijo. Razlikuje se po valovni dolžini in s tem po energiji, ki jo prenaša.
Na enem koncu spektra so dolgi valovi, ki jih oddajajo sušilniki las ali sesalci za prah (da, tudi gospodinjski aparati sevajo), sledijo radijski valovi, ki so lahko dolgi tudi več kilometrov, pa mikrovalovi, infrardeča svetloba, vidna svetloba in ultravijolično sevanje. Vidna svetloba je elektromagnetno valovanje, ki ga vidimo. Na koncu spektra pa so kratki valovi, kot so rentgenski žarki in žarki gama, ki imajo zelo kratko valovno dolžino. To je ionizirajoče sevanje – radioaktivno sevanje, ki ima dovolj energije, da ionizira atome ali molekule, kar pomeni, da lahko odstrani elektrone iz atomov.
Vsak del elektromagnetnega spektra ima svoje značilnosti in uporabo. Radijski valovi se uporabljajo za prenos radijskih signalov, mikrovalovi se uporabljajo v mikrovalovnih pečicah, vidna svetloba omogoča, da se vidimo in komuniciramo, rentgenski žarki se uporabljajo v medicini za slikanje kosti, žarki gama pa se uporabljajo za uničevanje tumorjev.
V Sloveniji prebivalci prejmemo 90 odstotkov radioaktivnega sevanja iz naravnih virov. Poznamo naravni uran v kamninah in morjih okoli nas, naravni plin radon, ki nastane pri naravni cepitvi urana, se rad zadržuje v zaprtih prostorih. Iz vesolja pride kozmično radioaktivno sevanje, ki, kljub zmotnim prepričanjem, nima škodljivega vpliva na ljudi. Deset odstotkov pa prejmemo iz umetnih virov – največji delež s področja medicine, kamor sodijo rentgenski posnetki, mamogrami, slikanje telesa CT in PET. Ali pa če kadimo cigarete.
Kaj pa tisti, ki delajo v NEK ali živijo v neposredni bližini? Zaradi delovanja jedrske elektrarne prejmejo dozo sevanja 0,09 μSv na dan. Torej manj, kot če bi tisti dan pojedli eno banano. Zaradi jedrskega reaktorja prejmejo tako manj kot 0,01 odstotka celotne letne naravne doze sevanja.
In da dokončno ovržemo mit o največjem sevanju, ki naj bi bilo v Krškem – če pogledate v poročilo o letni dozi zaradi naravnega ozadja v Sloveniji (na strani 45), kjer lahko primerjate rezultate meritev iz vseh slovenskih občin, boste videli, da je sevanje v Krškem mnogo manjše kot na Igu, v Cerknem, Ribnici, Mariboru, Ljubljani in še kje. Dejansko je v Krškem radioaktivno sevanje manjše od povprečnega radioaktivnega sevanja v Sloveniji.
Rezultate pa lahko primerjate tudi v globalnem merilu z izmerjenimi dozami sevanja v naseljenih krajih po svetu:
- Ramsar, Iran: 250.000 μSv/leto,
- Guarapiri, Brazilija: 110.000 μSv/leto,
- Kollam, Indija: 35.000 μSv/leto.
Vas zanima več?
- Vse informacije o projektu JEK2 najdete na www.jek2.si.
- Študija ZVD – Zavod za varstvo pri delu: Letna doza v Sloveniji zaradi sevanja naravnega ozadja (gov.si).
- Več informacij od sevanju najdete na EN LITE.
