Zakaj Slovenci za zdravstvo namenimo večji delež plače kot Švicarji?

Medtem ko državni zbor danes razpravlja o interpelaciji ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, v branje ponujamo članek o izkušnjah zdravnika, ki deluje v Sloveniji in Švici, kjer čakalnih vrst, ki so eden od očitkov slovenski ministrici, ne poznajo.

V javno zdravstvo so v Švici vključeni vsi zdravniki z licenco, bolniki pa lahko med njimi prosto izbirajo. Zdravniki za svoje storitve bolniku izdajo račun, ki ga plača zavarovalnica oziroma mu na podlagi predloženega računa nakaže denar še pred iztekom roka za plačilo. Pacient plača le odbitno franšizo (ob prvem stiku z zdravnikom v določenem letu), za vsako storitev pa krije tudi 10 odstotkov nastalih stroškov, a največ 630 evrov pri odraslih in 270 evrov pri otrocih.

Švicarji za zasebnike štejejo le tiste zdravnike oziroma ambulante, katerih storitve pacienti v celoti plačajo sami. Te izbirajo le najpetičnejši bolniki.

Med Slovenijo in Švico

Matej Beltram je delal v slovenskem javnem zdravstvu, zdaj pa dela v zasebni ambulanti v Sloveniji in v Švici. Foto: Valentin Feremutsch Oftalmolog Matej Beltram živi razpet med Slovenijo in Švico. Študij je opravil v Ljubljani, specialistični izpit v Parizu. Trinajst let je delal na Očesni kliniki v UKC Ljubljana, od leta 2015 je polovično zaposlen pri zasebniku v Sloveniji, polovično pa v Švici. Švicarski sistem je okusil tudi z vidika pacienta. Iz izkušenj pravi, da bi Slovenci glede na to, koliko plačamo za zdravstvo, morali imeti na razpolago enako kakovostne in dostopne storitve kot v Švici.

Slovenci zdravstvu namenjamo veliko večji delež plače kot Švicarji

Beltram je v podrobnem izračunu, kot ga najdete tule, pokazal, da štiričlanska družina v Sloveniji za zdravstveno zavarovanje nameni 14,6 odstotka družinskih prihodkov, v Švici pa v primeru, da se vsem štirim zgodi najhuje, 10,7 odstotka, v primeru, da zdravstvenih storitev ne potrebujejo, pa 7,56 odstotka prihodkov. Ob tem, da čakalnih dob ni, pacienti pa si lahko izberejo zdravnika, ki jim najbolj ustreza oziroma ga ocenjujejo kot najboljšega.

Za najrevnejšo tretjino prebivalstva poskrbi država s subvencijami. Za povprečno družino predstavljajo izdatki za zdravstvo velik delež, a so z dostopnostjo in kakovostjo zadovoljni. Švicarjem se njihov zdravstveni sistem zdi drag, zato ga ves čas optimizirajo.

Beltram je izračunal, da bi štiričlanska slovenska družina, če bi Slovenija prevzela švicarski sistem, namesto 5.620 evrov, kot jih plača zdaj v Sloveniji, v najslabšem primeru (če bi uporabljala veliko zdravstvenih storitev) plačala le 4.108 evrov na leto.

Preberite še:

• "Naše javno zdravstvo je centralnoplansko gospodarstvo, ne odziva se na dejanske potrebe"
• Kako bi slovenski zdravnik iz Cambridgea reševal slovensko zdravstvo

So čakalne vrste nujne?

Beltram ob tem vprašanju navaja nemškega ekonomista Rigmarja Osterkampa, ki ugotavlja, da so čakalne dobe učinkovit način zmanjšanja povpraševanja po zdravstvenih storitvah, a so z vidika narodne ekonomije potratne. So odraz slabega vodenja sistema, trdi Osterkamp.

Ugotavlja še, da je skupna značilnost držav, v katerih imajo čakalne dobe, da je pretežni del sredstev za zdravstvo zbran prek davkov in prispevkov. To velja tudi za Slovenijo, trdi Beltram. Kjer pa čakalnih dob ni, so glavni vir sredstev zavarovanja, lahko tudi obvezna.

"Kar imamo v Sloveniji, se sicer imenuje zavarovanje, ampak je v resnici davek, prispevek. Kup nesporazumov in napačnega razumevanja je le zato, ker uporabljamo napačno poimenovanje."

V Sloveniji zavarovalnica predpiše, koliko storitev bo financirala, če pa je potreb več, nastane težava. To je plansko gospodarstvo, opozarja Beltram.

Zakaj ne bi svojega zdravja zavarovali enako kot avtomobil?

"Zdravje je najbolj dragocena dobrina. Ni kot avtomobil, ki ga kupim letos ali pa čez dve leti. Zato je povpraševanje veliko, ponudba oziroma financiranje pa je v Sloveniji omejeno. Zavarovalnica kot v nekdanji Sovjetski zvezi leta 1950 reče: letos se bo rodilo 17 tisoč novorojenčkov. Toliko jih bomo plačali. Potem pa se v letu rodi 20 tisoč novorojenčkov in nastopijo hude težave," ugotavlja zdravnik.

"Če citiram nekdanjega ministra Šušteršiča, je to, kot bi zavaroval avtomobil, a bi ti zavarovalnica predpisala, h kateremu avtomehaniku moraš, ter koliko in katere avtomobilske dele se bo menjalo tisto leto. Imamo eno državno, obvezno zdravstveno zavarovalnico, ki razpolaga s sredstvi – določa obseg dela za vse zdravstvene storitve. To je plansko gospodarstvo oziroma zdravstvo."

"Vprašanje za nas zavarovance je, ali se te težave sploh zavedamo in ali se zavedamo, da lahko tudi prek demokratičnih procesov vplivamo na to, kakšne odločitve se pozneje sprejemajo," poudarja Beltram.

Kako v Švici preprečujejo korupcijo?

Sogovornik trdi, da korupcije v Švici niti ni treba preprečevati, ker je sistem tako naravnan. "Če sem zaposlen pri zasebniku in če se izkaže, da sem goljufal, me šef naslednji dan brcne iz službe, toži za odškodnino in verjetno nikoli nikjer v kantonu ne bom dobil službe." A pravi, da se to niti ne dogaja, ker ga, če dobro dela, šef primerno nagradi - na primer s 13. in 14. plačo.

Klinika pa si nabave po previsokih cenah ne more privoščiti, saj ne bo konkurenčna in bodo bolniki raje šli k drugim.

Zdravnik je tudi podjetnik

Beltram v Švici dela v bolnišnici, kjer zdravniki (ponavadi se v eno podjetje povežejo po dva ali trije) lahko najemajo prostore in po potrebi tudi opremo, operacijske sobe in medicinsko osebje.

Švicarji za zdravstveno zavarovanje plačajo manj, čakalnih dob pa nimajo. Foto: Thinkstock

Pravi, da je v Švici zdravnik tudi podjetnik. Tako kot čevljar – nadaljuje Beltram – poleg svojega ozko strokovnega dela opravlja še vodenje svoje obrti, zdravnik mora poskrbeti tudi za oglaševanje, prodajo, računovodstvo in podobno.

"Vse osebje se zelo trudi, zelo so prijazni. Če storitev ni v redu, bo namreč bolnik šel k drugemu zdravniku. Obveščajo te, pokličejo, zelo so skrbni. Ni zaprtih vrat, nedostopnosti."

Kje se švicarski zdravniki učijo podjetništva?

Švicarskega izobraževalnega sistema ne pozna, je pa veliko ponudbe za tečaje o podjetništvu v medicini. Nove zdravnike iščejo že na fakultetah in te mlade učijo tudi podjetniškega dela.

"Ne vem, zakaj je v Sloveniji 'moralno sprevrženo', da se zdravniki ukvarjajo s podjetništvom. Meni se zdi nemoralno, če nekdo prejema plačo, a ne opravi svojega dela, ne pa če nekdo zasluži zato, ker je dober, ker veliko dela, ker ima zadovoljne paciente. Saj za to plača tudi davek in bogastvo se prerazporedi po družbi," sklene Beltram.