Zakaj je Šentrupert najbolj prodorna občina v Sloveniji?

"Več deset let so milijoni evrov za ogrevanje državnega zapora na Dobu odtekali v bogate arabske države, zdaj pa smo zgodbo obrnili v prid občanom Šentruperta. Ves energent se kupuje v lokalnem okolju, denar pa ostaja okoliškim kmetom in občini, ki zagotavljajo lesno biomaso," aktivnosti na področju samooskrbe z energijo pojasni župan Šentruperta Rupert Gole.

Razglasitev nacionalne zmagovalke je potekala na današnjem tradicionalnem dnevu občin in srečanju županov na Bledu v okviru konference Zlati kamen. Rdeča nit letošnjega izbora je bila trajnostna usmerjenost občin, zato so dodatno pozornost posvetili tako imenovanemu zelenemu proračunu. Poleg občine Šentrupert, ki je hkrati tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, so regijska priznanja prejele še občine Šempeter-Vrtojba v regiji zahodne Slovenije, Slovenske Konjice v regiji od Posavja do Koroške in Ljutomer v regiji vzhodne Slovenije.

Čez pet let želijo postati energetsko samozadostni Dolenjska občina z manj kot tri tisoč prebivalci se je že lani na mednarodnem kongresu v nemškem Kasslu uvrstila na svetovni zemljevid skupnosti, ki nameravajo svojo energetsko porabo v celoti pokriti iz lastnih obnovljivih virov. Do leta 2020 so si zadali cilj, da postanejo energetsko samozadostni. Pred tem so v Sloveniji že dvakrat prejeli priznanje za najbolj energetsko učinkovito občino.

Šentrupert je torej na področju trajnostne energetike primer majhne občine, ki je lahko zgled krajem tudi zunaj Slovenije. Njen župan je prepričan, da so si priznanje prislužili z več projekti lokalne samooskrbe in projekti, ki so vezani na zelena delovna mesta.

Les prepoznali kot velik energetski potencial za Slovenijo "Vsi naši primeri dobrih praks ustrezajo evropskim zahtevam, kot so lokalna samooskrba in zelena delovna mesta. Razvojni model občine smo poimenovali model zelene integralne ekonomije lokalne skupnosti, ki na lokalnih potencialih gradi razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Čeprav gre za več manjših projektov, se zavedamo, da šteje vsako novo delovno mesto," poudarja Gole, ki prav v lesni biomasi vidi velik energetski potencial za Slovenijo.

Zeleno zgodbo v mladi občini so začeli graditi leta 2010, ko so prvi v Sloveniji postavili lesen in nizkoenergijski vrtec, ki je postal primer dobre prakse. Naslednji prepoznaven projekt je bila Dežela kozolcev, ki jo je ameriški CNN uvrstil med deset razlogov za obisk Slovenije. Tudi energetska oskrba občine vse bolj temelji na lokalni samooskrbi z obnovljivim energentom – lesom.

Od elektrarne na lesne sekance do daljinskega ogrevanja Tako je na novo ustanovljeno javno podjetje Energetika Šentrupert pred slabim letom dni zgradilo kotlarno za ogrevanje celotnega kompleksa zaporov na Dobu z lesnimi sekanci, s čimer so zaporom zmanjšali stroške ogrevanja za 17 odstotkov, lokalnemu okolju pa omogočili prodajo lesne biomase. Jeseni so zgradili elektrarno na lesne sekance, ki uporablja toplotno energijo za daljinsko ogrevanje, tega pa naj bi postopno omogočili vsem občanom. V gradnji je nov lesnopredelovalni center, od katerega bo Energetika Šentrupert pridobivala potrebne lesne sekance, s tem pa bo krog samooskrbe sklenjen. V centru bodo predelovali les iz domačih gozdov, odpadki pa bodo namenjeni za proizvodnjo energije in ogrevanje.

V Energetiki Šentrupert, ki je v stoodstotni lasti občine, so na novo zaposlili pet delavcev, v Deželi kozolcev dva. V lesnopredelovalnem centru, ki je predviden kot eden od treh regijskih centrov na Dolenjskem, načrtujejo šest novih zaposlitev. Z uspešnim črpanjem nepovratnih sredstev v novi finančni perspektivi, s katero računajo na njegovo širitev, pa si obetajo še več novih delovnih mest.

Drastičnega priseljevanja si ne želijo Vlagatelje v občino privabljajo z vzpostavitvijo novih poslovnih con. V novi tovarni so pred kratkim že zagnali proizvodnjo, pripravljajo pa odprtje še dveh proizvodnih hal. Za izdajo gradbenega dovoljenja vlagatelji v njihovi občini v povprečju potrebujejo okoli pet mesecev. Župan Gole si želi, da bi čim več mladih zaposlitev dobilo v novonastalih podjetjih, za do družin prijazno občino pa so poskrbeli z izgradnjo novega vrtca in šole. Število prebivalcev se malenkostno povečuje, kar je opazno tudi pri vpisu v šolo. "Drastičnega povečanja prebivalcev ne pričakujemo, niti si ga ne želimo, saj želimo ohranjati zdravo okolje, kjer se med seboj poznamo. To vidimo kot veliko kakovost bivanja," pove Gole.

Razvijati želijo turizem in gojiti zelenjavo Občina bo letos največ sredstev vložila v ureditev trškega jedra Šentruperta in komunalne infrastrukture. Za ceste, vodovod in kanalizacijo podeželske občine tudi sicer porabijo največ denarja. Potencial občine vidijo v nadaljnjem razvoju turistične dejavnosti in proizvodnji hrane. "Glede na komaj 30-odstotno samozadostnost Slovenije z zelenjavo bi lahko bistveno več proizvedli sami. Pripravljen imamo že projekt za postavitev steklenjakov na 4,5 hektarja zemlje za proizvodnjo paradižnika, ki bi jih ogrevali s pomočjo odpadne toplote pri proizvodnji elektrike iz lesnih sekancev. Vlagatelj čaka le še na razpis za proizvodnjo zelenjave iz nove finančne perspektive," še pove šentrupertski župan.

Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave in s tem lokalne kakovosti življenja. V raziskavo je bilo vključenih 51 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti z osmih področij: demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje. Dodatna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Kazalniki ne merijo le stanja, ampak tudi aktivnosti in dinamiko sprememb skozi leta, s čimer se izkazuje razvojni napredek občine. Med kandidate za nagrado se uvrstijo občine, kjer zasledijo sklope povezanih dobrih praks, ki dajejo merljive rezultate.

Nagrado zlati kamen podeljujejo od leta 2012, dozdajšnje zmagovalke pa so bile Škofja Loka, Postojna in Idrija.