Četrtek, 9. 5. 2019, 15.13
5 let, 7 mesecev
Z vrha procesa Brdo-Brioni k nadaljevanju širitve na Zahodni Balkan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Proces Brdo-Brioni sta Slovenja in Hrvaška sprožili leta 2010.
V Tirani se je danes končalo dvodnevno srečanje voditeljev procesa Brdo-Brioni, na katerem so v sklepni izjavi pozvali Evropsko unijo, naj obravnava svojo širitev na Zahodni Balkan kot geopolitično vprašanje. Poudarili so, da celovita integracija držav Zahodnega Balkana v evropski sistem vrednot pomeni pomemben dejavnik evropske stabilnosti.
"To ne izključuje obveznosti držav kandidatk, da uveljavijo zastavljene standarde Evropske unije za države, ki si želijo polnopravnega članstva", so zapisali v izjavi.
Pozvali k varnosti in krepitvi dialoga
Voditelji so v izjavi tudi izrazili prepričanje, da je za mir, varnost in blaginjo Zahodnega Balkana in držav članic Evropske unije pomembno spoštovanje evropskih standardov ter da je pogajalski proces prožnejši in hitrejši. Pozvali so tudi, da je treba "nadalje krepiti dialog ter spravne procese v regiji, ki bodo temeljili na resnici, zaupanju in spoštovanju doslej doseženih sporazumov ter v luči ohranjanja miru in varnosti ter blaginje sedanjih in prihodnjih generacij".
Predstavniki delegacije med katerimi je tudi predsednik Borut Pahor.
V deklaraciji so tudi pohvalili aktivno podporo Hrvaške in Slovenije evropski perspektivi držav udeleženk procesa Brdo-Brioni ter zavezanost Zagreba in Ljubljane, da bosta prednostno obravnavala razmere v regiji med njunima predsedovanjema EU v prvi polovici leta 2020 in drugi polovici leta 2021.
Dogovorili so se tudi, da bo naslednje, izredno srečanje procesa Brdo-Brioni konec leta v Sloveniji.
Srečanje v Tirani sta priredila predsednik republike Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović skupaj s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. Posebna gosta sta bila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in predsednik Poljske Andrzej Duda.
Forum, ki problematizira tematiko Zahodnega Balkana
Srečanja so pripravili v času, ko zaradi notranjih težav, brexita in tudi trenutne usmerjenosti na evropske volitve v Evropski uniji ni videti pripravljenosti na nove širitve.
Predsednik Pahor je na novinarski konferenci po današnjem srečanju menil, da širitev na Zahodni Balkan verjetno ne bo na vrhu prioritet prihodnje Evropske komisije. "Zato bi morali narediti regijo bolj privlačno za ostale članice EU, kot je zdaj," je menil slovenski predsednik.
Zavzel se je, da bi nova Evropska komisija in Evropski parlament po volitvah na regijo Zahodnega Balkana gledala na poseben, "način sui generis". Vsi akterji bi morali imeti pred očmi celotno sliko razmer v regiji, vsi v regiji pa bi morali dobiti vabilo, je dejal. Na ta način bi prišlo tudi do boljšega razreševanja medsebojnih težav in odprtih vprašanj med državami v regiji, je dejal.
Predsednica Grabar-Kitarović je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka v regiji. Izpostavila je, da ne v Bruslju ne v državah članicah ni zadostnega interesa za razmere v Jugovzhodni Evropi.
Pahor je napovedal še, da bo prihodnji vrh procesa Brdo Brioni predvidoma sredi novembra v Sloveniji, za posebnega gosta pa sta s hrvaško predsednico povabila generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa.
"Ustvarili smo nevaren vakuum v Jugovzhodni Evropi (...) Ljudje vse bolj dvomijo in izgubljajo upanje glede tega, ali je možno doseči napredek. Vakuum pa izpopolnjujejo tretje strani, ki niso nujno dobre za regijo," je izjavila Grabar-Kitarovićeva na novinarski konferenci. Kot je dodala, je proces Brdo Brioni pomemben, da bi se obdržala pozornost na dogodke v regiji.
Na srečanju so razpravljali tudi o odnosih Srbije in Kosova, o katerih je pred novinarji spregovoril albanski predsednik Ilir Meta. Ocenil je, da je bilo vzdušje dialoga Srbije in Kosova konstruktivno, tudi če danes ni bil dosežen napredek. Izrazil je željo, da bi Beograd in Priština nadaljevala dialog.
Proces Brdo-Brioni sta Slovenja in Hrvaška sprožili leta 2010. Gre za forum, na katerem o vprašanjih in izzivih Zahodnega Balkana ter približevanju držav iz regije EU za isto mizo govorijo predstavniki članic unije in regije. Srečanja se dogajajo na ravni predsednikov in ministrov, cilja pa sta politično in gospodarsko stabilna regija ter povezovanje držav v regiji v luči njihove evroatlantske integracije.
Zadnji vrh pobude je bil v Skopju aprila lani, ko sta bila posebna gosta predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in takratni predsedujoči Svetu EU, bolgarski premier Bojko Borisov.
