Četrtek, 15. 6. 2023, 15.16
10 mesecev, 2 tedna
Z majem konec znižanega DDV na energente
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
Konec uveljavljanja znižanega DDV pomeni, da bodo računi za elektriko in plin od junijskega naprej po ocenah višji za približno 11 odstotkov.
Odbor za finance danes ni podprl besedila predloga spremembe zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost (DDV) za omilitev dviga cen energentov, s katerim so želeli v poslanski skupini SDS do konca leta podaljšati znižano 9,5-odstotno stopnjo DDV na nekatere energente. Obravnava predloga je tako končana, računi za elektriko in plin bodo višji za približno 11 odstotkov.
Z majem se je zaključilo obdobje, v katerem je bil DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka.
Uveljavitev znižane stopnje davka na omenjene energente je prinesel lani avgusta sprejet zakon o nujnem ukrepu na področju DDV za omilitev dviga cen energentov, nižja obdavčitev pa je veljala od 1. septembra lani. Ukrep je bil sprejet z namenom znižanja visokih cen energentov v času zadnje ogrevalne sezone, ko so bile razmere na trgu energentov še posebej zaostrene.
Konec uveljavljanja znižanega DDV pomeni, da bodo računi za elektriko in plin od junijskega naprej po ocenah višji za približno 11 odstotkov.
SDS je predlagala podaljšanje veljavnosti znižane stopnje DDV do konca leta.
SDS predlagala podaljšanje ukrepa
V poslanski skupini SDS so prepričani, da takšna odločitev ne sledi potrebam državljanov in gospodarstva, saj da so cene elektrike, ki se med drugim uporablja tudi za hlajenje in toplotne črpalke, ter plina in daljinskega ogrevanja še vedno občutno previsoke, še posebej v primerjavi s tistimi pred lanskim energetskim šokom.
Zato so predlagali, da se znižana stopnja DDV na omenjene energente podaljša do konca leta, zakonska sprememba pa bi učinkovala za nazaj, torej od 1. junija. Kot so navedli, naj bi s tem preprečili občuten dvig cen in zagotovili, da gospodinjstva in podjetja ne bodo v strahu pred novo ogrevalno sezono.
Ministrstvo: Tržne cene so nižje, ukrep ni več potreben
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah je spomnila, da je bil ukrep lani sprejet v času resnih pretresov pri dobavi energentov in dodatnem dvigu cen energentov po ruskem napadu na Ukrajino. Ob tem je bila po njenih besedah sprejeta tudi vrsta drugih ukrepov na čelu z regulacijo cen energentov.
Danes na pragu poletja in ob splošno nižjih tržnih cenah energentov ukrep po prepričanju vlade ni več potreben in bi prinesel predvsem izpad prihodkov proračuna − predlagatelji so ga ocenili na 95 milijonov evrov. Glede na to, da so javnofinančne zmožnosti omejene, vlada po navedbah državne sekretarke meni, da so trenutno bolj kot splošni ukrepi smiselni ciljani ukrepi za najbolj prizadete skupine.
Obenem je Prahova spomnila, da zakon ne velja več, zato spremembe zakona, ki ne obstaja, tudi niso pravno dopustne. Obenem je opozorila, da sprejetje zakona pomenilo retroaktiven poseg v davčno obravnavo že dobavljenih energentov v vmesnem času.
SDS: Nižji DDV bi ljudem dajal občutek varnosti
Poslanci SDS so medtem ponavljali argumente v korist zakona. Franc Breznik je zatrdil, da vladi dajejo možnost, da popravi svojo napako, saj da so številni državljani še vedno v zelo težavnem položaju, tudi v poletnih mesecih pa je cena energije lahko pomembno finančno breme.
Anže Logar je medtem opozoril na padanje naročil in umirjanje dejavnosti v industriji, ki bi lahko privedlo do poslabšanja splošne gospodarske slike. Če bodo ljudje ugotovili, da se jim poleg dražje hrane obeta še dražja kurilna sezona, ne bodo kupovali trajnih izdelkov in investirali, je dejal. Če pa se jim da signal, da jim bo država prišla naproti z nižjim DDV, pa to pomeni občutek varnosti, kar je v času zaostrenih gospodarskih razmer najboljše sporočilo, je dodal.
"Kdo pravi, da jeseni ne bo spet kriza?" se je še vprašal in izrazil bojazen, da bo država takrat ukrepala prepozno. Glede argumentov o negativnem učinku na javnofinančne prihodke pa je pripomnil, da se to ob skoraj treh milijardah evrov proračunskega primanjkljaja ne zdi najbolj trden argument.
GS: Primernejši bi bili ciljani ukrepi za najranljivejše
Monika Pekošak in Tine Novak iz Gibanja Svoboda sta medtem opozorila, da primanjkljaja ne smemo še povečevati in da je treba pri razmišljanju o ukrepih v mislih imeti dolgoročno vzdržnost in javnofinančno odgovornost. Strinjala sta se z vlado, da bi bili bolj primerni ciljani ukrepi, Pekošakova pa je spomnila tudi, da vlada še naprej ohranja kar nekaj protidraginjskih ukrepov. Splošne ukrepe je treba sicer po njenih besedah postopno ugašati, tudi v luči vrnitve fiskalnih omejitev na ravni EU z 2024.
V SDS so sicer za naslovitev pomislekov o retroaktivnosti predlagali, da bi zakonske spremembe začele veljati s 1. avgustom, a odbor tega, tako kot celotnega predloga, ni sprejel. Rado Gladek je bil ob tem kritičen, da je vlada šele dan pred iztekom zakona jasno povedala, da znižanega DDV ne bo podaljšala, zaradi česar se v SDS niso mogli odzvati prej. Logar je medtem vlado pozval, naj sprejme nov zakon.
