Petek, 21. 7. 2023, 22.00
1 leto, 3 mesece
"Vseskozi se bomo pritoževali, ampak Hrvaška bo za Slovence ostala prva izbira"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,43
Ljubica Knežević Cvelbar je doktorica ekonomije Univerze v Ljubljani, njeno strokovno področje pa vključuje ekonomijo v turizmu in trajnostni razvoj.
"Slovenci na smučanje in morje hodimo na destinacije, ki jih poznamo od majhnega. To je neka nostalgija, ki te vleče, emotivna vez, neka družinska tradicija," je v intervjuju za Siol.net dejala strokovnjakinja za turizem in redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Ljubica Knežević Cvelbar. Po njenem mnenju sta Slovenija in Hrvaška predvsem v zadnjem letu pretiravali z dvigom cen, in "ko to storiš z neprepričljivimi argumenti, potem ne gre za nič drugega kot za pohlep", meni strokovnjakinja. Pokomentirala je tudi vse večje število stanovanj na platformi Airbnb, kar močno vpliva tudi na cene nepremičnin in povzroča nejevoljo pri domačinih.
Ljubica Knežević Cvelbar je doktorica ekonomije Univerze v Ljubljani, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na več kot 30 univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu. Je tudi predsednica slovenskega partnerstva za raziskave in inovacije v turizmu, grozda, ki združuje večja turistična podjetja in zainteresirane deležnike iz javnega sektorja v Sloveniji.
Vrhunec turistične sezone 2023 je pred vrati, je že možno podati kakšno napoved, oceno?
Prvih pet mesecev je bil turistični obisk dober. Junija je bil obisk malenkost slabši kot junija lani. Podatkov za julij še nimamo. Ponudniki poročajo, da bo končni izkupiček na koncu dober. Ne bo odličen, bo pa po vsej verjetnosti dober.
Na katerih področjih slovenski turizem dobro deluje in na katerih bo treba še delati?
Veliko smo naredili dobrih stvari. Izpostavila bi predvsem področje trajnostne promocije in ohranjanja narave. Slovenija je v veliki meri pokrita z gozdom. Odtenke zelene barve, ki jih vidiš v Sloveniji, težko vidiš kje drugje. Slovenska turistična organizacija je na področju promocije trajnostnega turizma naredila ogromno, zato je Slovenija v svetu prepoznana kot ena od vrhunskih trajnostnih destinacij.
Že Slovenci vemo, da z javnim prevozom zelo težko prideš od Ljubljane do doline reke Soče ali Pirana, za turiste pa je ta podvig skoraj nemogoč.
Če na promocijskem delu naredimo veliko, nas še kar nekaj dela čaka pri oblikovanju trajnostnih produktov. Trenutno imamo razkorak med trajnostno obljubo in doživetjem. Prevelik delež turističnih namestitev pri nas predstavlja kratkoročni najem, razvoj turizma pa prevečkrat narekuje lokalna politika. Resda imamo v določenih občinah dobre prakse, recimo v Ljubljani ali Podčetrtku, po drugi strani pa določene občine, kot je na primer Piran, desetletja zanemarjajo razvoj turizma, čeprav je ta zdaleč največji zaposlovalec na lokalni ravni.
Izzive imamo tudi na področju infrastrukture: letalske, železniške in cestne. Železnice so v zelo slabem stanju. Danes po Evropi potujemo z nočnimi vlaki. To je trend, ki je v Evropi prisoten že nekaj let, vendar Slovenija od tega nima skoraj nič, saj smo železniško zelo slabo povezani. Na železniški promet res ne smemo pozabiti. Če grem na potovanje za manj kot tri noči ali na krajše od 500 kilometrov, ne potujem z letalom, ker mislim, da to okolju ni prijazno.
"Slovenska turistična organizacija je na področju promocije trajnostnega turizma naredila ogromno, zato je Slovenija v svetu prepoznana kot ena od vrhunskih trajnostnih destinacij," je povedala Knežević Cvelbarjeva.
Vendar večina turistov teh zadržkov še vedno verjetno nima.
Verjetno večina turistov danes nima okolijskih zadržkov, ampak v prihodnje jih bodo imeli, predvsem mladi.
Kako ocenjujete letalsko dostopnost Slovenije?
Trenutno imamo res slabo letalsko dostopnost, vendar bi rada poudarila, da ne smemo biti optimistični in računati, da bo nacionalni prevoznik rešil vse težave. Hitro smo pozabili, da ko smo imeli nacionalnega prevoznika, ni bilo vse idealno. Predlog javno-zasebnega partnerstva je od vseh slabih rešitev najboljši, ni pa idealen, ker smo majhen trg. Pri letalski povezljivosti pa ne gre le za turistično, ampak tudi za infrastrukturo, ki jo potrebuje celotno gospodarstvo.
Na področju infrastrukture so težava tudi cestni zamaški, prav tako pa bi opozorila na javni potniški promet znotraj Slovenije. Že Slovenci vemo, da z javnim prevozom zelo težko prideš od Ljubljane do doline reke Soče ali Pirana, za turiste pa je ta podvig skoraj nemogoč.
Kar nekaj investitorjev stavi na butični turizem. Gremo v pravo smer, je to pozitivno za slovenski turizem?
Slovenski turizem ne more biti drugačen kot butični. Smo majhna destinacija in nimamo veliko kapacitet. Butičnost je naša identiteta. To smo prepoznali tudi skozi zadnji dve strategiji razvoja turizma pri nas. Slovenija ni destinacija za gradnjo hotelov s tisoč ležišči. Tudi lokalno prebivalstvo tega ne bi preneslo.
Je pa res, da je trenutno prisotna težava z delovno silo, kar veliko investitorjev odvrača od naložb v turizem. Zgraditi hotel s petimi ali štirimi zvezdicami ali kakšno drugo namestitev ni tako nemogoče, najti delovno silo in poskrbeti, da bo posel tekel tekoče, pa je bistveno težje.
Kdaj mislite, da bi se lahko razmere izboljšale? Že nekaj časa poslušamo, da je kadrovski bazen bivših držav Jugoslavije izpraznjen oziroma da Slovenija za te delavce ni več privlačna.
Napovedi kažejo, da bo leta 2025 v turizmu manjkal vsak peti delavec. Recesija sicer zna te številke malo ublažiti. Kakorkoli obračamo številke, te kažejo, da bo zagotavljanje delovne sile v turizmu težava še nekaj časa. Če pogledamo uradne podatke statističnega urada, se zaposlenost v turistični panogi po epidemiji ni značilno znižala. Veliko pomanjkanje delovne sile se kaže v sezoni, zato ker se je sezonskost povečala – pritiski povpraševanja so višji v času visoke sezone in takrat zmanjka delovne sile.
Treba je nehati z debatami v smislu "a zdaj mi bo pa Filipinec stregel", saj so preživete in celo sramotne. Trajnostni razvoj pomeni tudi spoštovanje ter vključujoč odnos in tovrstni komentarji to zagotovo niso.
Vprašanje je torej, kako dobiti sezonsko delovno silo. Obstajata dve opciji. Ena je uvoz delovne sile, a so pri nas procesi zelo počasni in tuji delavci ne dobijo delovnih dovoljenj. Tudi če tujci dobijo delovna dovoljenja, moramo zanje poskrbeti in jim zagotoviti primerno namestitev. To je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Meni osebno uvoz delovne sile ni najljubša rešitev, vendar drugače ne bo šlo. Treba je nehati z debatami v smislu "a zdaj mi bo pa Filipinec stregel", saj so preživete in celo sramotne. Trajnostni razvoj pomeni tudi spoštovanje ter vključujoč odnos in tovrstni komentarji to zagotovo niso.
Druga opcija pa je, da bi bolj aktivirali delovno silo študentov, morda tudi dijakov, ki so v tem obdobju prosti, ter upokojencev, ki si še želijo delati. Trenutno te opcije iz davčnega vidika za podjetja žal niso ugodne.
"Slovenci na smučanje in morje hodimo na destinacije, ki jih poznamo od majhnega. To je neka nostalgija, ki te vleče, emotivna vez, neka družinska tradicija," meni strokovnjakinja.
Z butičnim turizmom povezujemo tudi višje cene. Kako imeti butični turizem, ne da bi se zaradi visokih cen zamerili domačinom?
Pravkar sem se vrnila iz Nizozemske, in ker v medijih, ko govorite o cenah v turizmu, kot "enoto" pogosto omenjate kepico sladoleda, bom povedala, da je tam ta stala 1,5 evra. V zadnjem obdobju so pri nas cene podivjale. Nezrelo se obnašamo tako pri nas kot na Hrvaškem. Res je, da podražitve lahko pripišemo višjim cenam hrane in pijače, inflacija je v tem segmentu bila 14-odstotna, tudi dvigu minimalne plače, vendar se je veliko teh podražitev zgodilo kar počez. Če temu dvigu cen sledi dvig kakovost, lahko rečemo, da je ta upravičen. Če pa smo samo dvignili cene z neprepričljivimi argumenti, potem ne gre za nič drugega kot pohlep, ki nikoli ne prinese ničesar dobrega.
Še precej bolj se v povezavi z visokimi cenami omenja Hrvaško. So res pretiravali?
Absolutno. Ravno včeraj sem govorila s kolegi iz Hrvaške in tudi oni pravijo, da pri njih že tri mesece mediji pišejo le o cenah turističnih storitev. Povedali so, da družina z dvema otrokoma za teden bivanja v hotelu s štirimi zvezdicami, ki je v resnici bolj hotel za tri zvezdice, potrebuje od 3.000 do 3.500 evrov v času visoke sezone. Računajo, da bo trg 500 milijonov Evropejcev te cene že zdržal. Jaz pa se sprašujem, kdo se bo pri teh cenah in kakovosti vrnil? To so kratkoročne strategije. Hotelirji na Hrvaškem povečanje cen deloma opravičujejo s pomanjkanjem delovne sile. Ker delovne sile primanjkuje, so v sezono šli z logiko nekoliko nižje zasedenosti in višjih cen.
Kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji cene hotelov niso tako podivjale, v gostinstvu pa bomo morali malo premisliti, ali gremo v pravo smer.
Slovenija ni destinacija za gradnjo hotelov s tisoč ležišči. Tudi lokalno prebivalstvo tega ne bi preneslo.
"Naše notranje analize in raziskave kažejo, da so cene na Hrvaškem v primerjavi s konkurenco na splošno nižje in ugodnejše v segmentu zasebnih nastanitev, ki je v primeru naše države tudi najbolj razširjen. Ko govorimo o hotelskih nastanitvah, pa lahko rečemo, da so cene zelo podobne tistim kot pri naših glavnih tekmicah Italiji, Grčiji in Španiji," je pred dnevi dejal direktor Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) Kristjan Staničić. Kako komentirate to izjavo?
Po tej izjavi se vidi, da nimajo podatkov. Če bi res postregel s podatki, bi povedal, kakšna je cena hotela s tremi zvezdicami na nekem območju v primerjavi z drugim. Očitno je, da analize še niso naredili in zato podajajo politično všečne izjave. Verjetno bodo analize naredili, saj je pritisk javnosti na Hrvaškem zelo visok, in takrat se bo pokazalo realno stanje.
Hrvaška je za Slovence že leta prva destinacija po številu obiskovalcev. Se lahko ta podatek zaradi podražitev letos spremeni?
Slovenci imamo na Hrvaškem več kot 100 tisoč nepremičnin, poleg tega nam je blizu, in mislim, da bo Hrvaška vedno ostala prva izbira Slovencev. Slovenci na smučanje in morje hodimo na destinacije, ki jih poznamo od majhnega. To je neka nostalgija, ki te vleče, emotivna vez, neka družinska tradicija. Vseskozi se bomo pritoževali, ampak Hrvaška bo za Slovence ostala prva izbira.
Pa to velja tako za starejše kot tudi za mlajše generacije?
Pri mlajših generacijah bo morda drugače, manj so lojalni produktu ali znamki. Ampak mislim, da bo že zaradi lastništva nepremičnine in bližine ta navezanost na Hrvaško ostala tudi pri mlajših generacijah.
Kljub podražitvam Hrvati že beležijo rekordno število turistov. V prvi polovici leta so zabeležili 6,7 milijona prihodov turistov in več kot 27,3 milijona prenočitev. Številki sta za 16 oziroma deset odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Kje vidite razlog?
Hrvati so prvih pet mesecev res beležili rekordno število turistov in prenočitev, junija letos so Hrvati imeli en odstotek manj turistov kot junija lani, številke za julij pa še niso na voljo. Bi pa poudarila, da neprestano govorjenje o rekordih ni primerno. Pomembno je ravnotežje med turističnim razvojem ter tem, kar preneseta okolje in lokalno prebivalstvo. Pogovarjati se moramo o tem, kako naj to ravnotežje čim bolj odgovorno zagotovimo.
Hrvati načrtujejo povečanje deleža hotelskih namestitev najvišje kategorije. Letošnja najnovejša in največja turistična nastanitev se je nedavno odprla v Savudriji. Gre za Petram Resort and Residences, za katerega so gradbeno dovoljenje pridobili v pol leta, kompleks pa zgradili v dveh letih. Zakaj gre pri nas bistveno bolj počasi?
Drži, Hrvati bodo v naslednjih nekaj letih gradili še nekaj projektov, podobnih Petramu. Pri Petram Resortu ne gre samo za turističen projekt, temveč je zgodba širše povezana z naložbami v nepremičnine. Posamezniki so tam kupili nepremičnino in počitniško domovanje hkrati, resort pa jim bo zagotovil, da bodo takrat, ko jih ne bo, te prostore lahko oddajali. To za lastnike pomeni od dva do pet odstotkov donosa na letni ravni. Če na vrhuncu sezone prostore koristiš sam, imaš manjšo donosnost, če takrat oddajaš, pa imaš višjo.
S takimi projekti bodo nadaljevali, ker je to dovolj zanimivo ljudem, ki imajo presežek denarnih sredstev in želijo ta denar investirati v nepremičnino, a se jim z njo ni treba pretirano ukvarjati, imajo pa soliden donos. Sprašujem se, ali je to res luksuz. Celo verjamem, da to niso turistični produkti prihodnosti.
"Airbnb je posel, ki je zelo slabo obdavčen, in kot družba imamo od tega več negativnih kot pozitivnih učinkov," trdi strokovnjakinja za turizem.
Kakšno je vaše mnenje o oddajanju stanovanj prek platforme Airbnb. Je ta pojav v Ljubljani že prerasel sprejemljive meje?
Ponudba Airbnb ni delitvena ekonomija, to je komercialna dejavnost. V mestih, kot so Barcelona, Berlin, Benetke, je ravno zaradi Airbnb prišlo do točke preloma, ko je lokalno prebivalstvo turizmu reklo, da je dovolj. Zaradi oddajanja nepremičnin v kratkoročen najem so cene nepremičnin šle v nebo, prebivalce pa je motilo tudi, da so v stanovanje poleg njihovega vsak večer prišli in v njem bivali drugi gostje.
Pred epidemijo smo za ministrstvo za gospodarstvo naredili študijo o ponudbi nepremičnim na platformi Airbnb v Sloveniji. Ta je pokazala, da smo leta 2015 v Sloveniji imeli 2.500 nepremičnin, oglaševanih na Airbnb, do leta 2019 pa se je ta številka povečala že na približno deset tisoč, torej za štirikrat. Leta 2019 je bilo tako v Sloveniji na voljo 41 tisoč ležišč za kratkoročni najem, ki se oglašujejo na platformi Airbnb. Dnevna dosežena cena je bila 83 evrov in že takrat primerljiva s hotelskimi cenami, danes pa je ta zagotovo še višja.
Turizem mora biti del lokalnega okolja. Ne smemo dovoliti, da se pojavijo ločnice – to je del mesta za turiste in to del za domačine.
Poleg tega je del stanovanj, ki jih posamezniki oddajajo prek platforme Airbnb, neprijavljenih, pri čemer Furs ne more praktično nič, saj lahko inšpektor v stanovanje pride le s sodnim nalogom. Neprijavljene najemodajalce je zato zelo težko odkriti in jih kaznovati.
Ugotovili smo tudi, da v Ljubljani skupina tistih ponudnikov, ki oddajajo šest ali več nepremičnim, nadzoruje približno 40 odstotkov trga kratkoročnega najema na platformi Airbrb. Če oddajaš šest ali več nepremičnin, je to v bistvu že majhen hotel, za katerega lastnik nima prijavljene dejavnosti. Ta del me absolutno moti. To je posel, ki je zelo slabo obdavčen, in kot družba imamo od tega več negativnih kot pozitivnih učinkov.
Bi potemtakem tudi pri nas morali omejiti kratkotrajno oddajanje stanovanj?
Po mojem mnenju bi to absolutno morali storiti predvsem v turistično najbolj izpostavljenih krajih, kot so Ljubljana, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Piran, dolina Soče. Tam imamo že danes izjemno veliko število nepremičnim, ki se oddajajo v kratkoročen najem in imajo negativne vplive na trg nepremičnin ter posledično na življenje lokalnega prebivalstva.
Predvsem pa so nastanitve Airbnb velika konkurenca hotelom.
Konkurenca hotelom, in to nepravična, nelojalna konkurenca, saj hotel plača vse, tako davke kot prispevke.
Ali središče Ljubljane zaradi turistov izgublja svoj meščanski značaj?
Ljubljana kot mesto in Turizem Ljubljana res veliko delata na zmanjšanju pritiska turizma na središče mesta. Je pa to izjemno težka naloga, saj si vsak turisti želi pogledati turistične ikone kraja. Nato pa središča mesta, kot sta na primer Brugges v Belgiji ali Mont-Saint-Michel v Franciji, postanejo "Disneyland za turiste".
Turizem mora biti del lokalnega okolja. Ne smemo dovoliti, da se pojavijo ločnice – to je del mesta za turiste in to del za domačine. Smisel potovanj je, da spoznaš lokalno kulturo, lokalne prebivalce, in ko domačini več ne zahajajo tja zaradi turistov, imamo problem. V Ljubljani to ni primer, moramo pa biti izjemno pozorni in veliko delati na menedžmentu, da se tovrstnim scenarijem izognemo.
Turistični sezoni 2020 in 2021 je zaznamovala epidemija covid-19, lansko in letošnjo pa inflacija in gospodarska kriza. Vendarle, kot kaže, ima slednja na turizem manj negativnih vplivov kot epidemija.
Epidemija je turizem popolnoma ustavila. Vedeli smo, da bo turizem okreval, ampak da bo tako hitro okreval, tega tudi sama nisem pričakovala. Pokazal se je kot izjemno trdoživ. Po koncu epidemije, ko dve leti nismo potovali in je trg podivjal, se je pojavil kljubovalni turizem, ki je rezultat presežka povpraševanja. Turisti so si želeli vsega in takoj. Ta trend je še deloma prisoten. Z epidemijo se je spremenilo tudi razmišljanje posameznikov. Več je hrepenenja po svobodi, po tem, da bi si radi več privoščili, in turistična doživetja so prva na seznamu, saj nam ponujajo čas zase in za svoje užitke.
"Turisti si po epidemiji želijo še več trajnostnih doživetij," meni Knežević Cvelbarjeva.
Smo ljudje po epidemiji covid-19 spremenili potovalne navade? Se denimo odločamo za krajše poti, smo bolj previdni pri izbiri?
Za zdaj Evropejci še vedno večinoma potujemo po v Evropi. Že pred epidemijo je 80 odstotkov turistične potrošnje Evropejcev ostalo v Evropi, zdaj pa ostane približno 95 odstotkov. Manj je potovanj v Azijo, Ameriko, Avstralijo in Afriko. Turisti si po epidemiji želijo še več trajnostnih doživetij. Trend gre v smer, da je turizem bolj povezan z lokalnim okoljem in da naredi manj škode okolju. To bo postala zahteva, mlajše generacije bodo do teh vprašanj bolj občutljive.
Z epidemijo se je spremenilo tudi razmišljanje posameznikov. Več je hrepenenja po svobodi, po tem, da bi si radi več privoščili, in turistična doživetja so prva na seznamu, saj nam ponujajo čas zase in za svoje užitke.
Ko govorimo o načinu potovanja, je v obdobju po epidemiji postalo zelo priljubljeno tudi potovanje z avtodomom. Turisti iščejo odmaknjene destinacije, da gredo stran od središča dogajanja, v mir, naravo.
Sem pa malo razočarana, ker smo med epidemijo imeli čas za nov začetek, pa se znova vračamo k že preživetim temam. V turizmu se znova govori o podiranju rekordov in rasti števila prenočitev in turistov. Treba je razmišljati o ravnovesju, stremeti bolj k odgovornemu turizmu, ki upošteva tudi družbene in okoljske koristi in stroške. Treba je tudi kdaj reči ne in dovolj je. Tega se bomo morali naučiti.
Slovensko turistično gospodarstvo so v času epidemije covid-19 reševali turistični boni. Je njihova uvedba predstavljala le začasno pomoč ali je morda pustila dolgotrajnejše pozitivne posledice za slovenski turizem? Je Slovenija s to potezo obdržala domače goste?
V času epidemije je bila pomoč turističnemu gospodarstvu v Sloveniji izjemna, saj je država razdelila za več kot milijardo evrov pomoči. Poleg bonov so podjetja prejela pomoč za čakanje na delo in dobila povračila fiksnih stroškov. Poslovni rezultati predvsem hotelskih podjetij so po epidemiji zelo dobri. Trenutno stanje ima lahko blagodejne dolgoročne učinke, a le, če bomo pametno ravnali in obnovili namestitvene zmogljivosti, ki so že leta potrebne obnove, ter vlagali v kakovost storitev in trajnostni razvoj produkta.
Na vprašanje, ali smo obdržali domače turiste, pa bom odgovorila, da je to odvisno od ponudnika. Tisti, ki so domačim turistom ponujali kakovostne storitve in razmišljali dolgoročno, so si pridobili lojalne goste. Tisti, ki so se do domačih turistov obnašali oderuško in so zanje bili dobri le, dokler so imeli bon, pa niso zreli za delo v turizmu, ki je izjemno zahtevna panoga. Taki ponudniki po mojem mnenju dolgoročno ne bodo preživeli.
