Torek, 18. 10. 2016, 17.15
7 let, 1 mesec
Vse več vlomov v cerkve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,53
3
Medtem ko kazniva dejanja zoper premoženja v zadnjih dveh letih upadajo, pa so na drugi strani v močnem porastu vlomi v cerkve, župnišča in druge sakralne objekte.
Če skupno število vlomov na letni ravni pada, pa so v velikem porastu vlomi v cerkve in župnišča. Predlani se je število vlomov povečalo za 50 odstotkov, letos pa je bilo ob polletju skoraj dvakrat toliko vlomov v cerkve kot lani v vsem letu.
"V večini primerov gre za klasične vlome v objekte v nočnem času, pri katerih imajo storilci namen odvzeti denar, zlatnino in vrednejše predmete," pravijo na policiji. V večini primerov je šlo vlome in velike tatvine, nekaj pa je bilo tudi ropov.
Zadnji primer se je zgodil v noči na ponedeljek, ko so štirje zamaskirani neznanci vlomili v župnišče v Cerkljah na Gorenjskem, pri tem pa tudi fizično napadli župnika, ki je bil lažje poškodovan. Poleg gotovine (naj bi šlo za manj kot tisoč evrov) so župniku ukradli še telefon. Žrtve tatvin pa so bila tudi župnišča v Vrhpolju, Desklah, Šmartnem ob Dreti in druga.
Kakšno imajo varovanje?
Zaradi velikega porasta vlomov se je s policijo sestal tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in ob nujnem medsebojnem sodelovanju poudaril pomembnost preventivnih ukrepov pri varovanju.
"Sakralni objekti so sicer večinoma opremljeni v skladu z osnovnimi samozaščitnimi ukrepi (zaklepanje, zapiranje oken, itd.)," o načinih varovanja v cerkvah in župniščih pravijo na policiji, ki tudi svetujejo z ustreznimi preventivnimi nasveti.
"Kakšna so varovanja objektov, je poslovna tajnost. Če se pove preveč, je to še dodatna informacija za zlikovce," meni Anton Jus, nekdanji policist in lastnik intervencijske družbe.
Vir: letno poročilo policije
Kazniva dejanja zoper premoženje v zadnjih dveh letih upadajo
Skupno število vlomov, tatvin in drugih kaznivih dejanja zoper premoženje se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo. Iz leta 2013 v 2014 za 11 odstotkov, lani pa za 22.
Jus meni, da sicer število vlomov v Sloveniji ne upada, vendar jih je samo manj prijavljenih.
"Policija vodi podatke le za prijavljene vlome. Kakšnih manjših vlomov ljudje ne prijavijo, saj s čakanjem na postopek izgubijo preveč časa. Lastniki gostinskih lokalov razmislijo, ali naj vlom, ki se je zgodil ponoči, prijavijo, saj bodo potem morali zjutraj imeti zaprt lokal, dokler policija ne opravi postopka in tako izgubijo še promet, ki bi ga takrat naredili," je Jus prepričan, da je vlomov več, kot jih vodi statistika policije.
Druga težava pa po mnenju sogovornika način, na kateri so alarmne naprave nameščene na objekte.
"Velikokrat alarm priklopijo kar električarji, ki so na primer v hiši opravljali adaptacijska dela," pravi Jus.
Najpogostejši vstop nepridipravov v objekt?
"Najpogostejši vlomi so skozi vhodna vrata, vedno večkrat pa se roparji poslužujejo tudi balkona in strešnih oken, ki so slabše varovana," meni Jus.
3