Vse več Slovencev se pridružuje skupinski tožbi proti Verbundu

Analiza je sicer pokazala, da je po obilnih padavinah v zaledju na povečan pretok Drave na mejnem profilu vplivalo delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn (HE). Že nekaj časa je najbolj aktiven celovški odvetnik Franz Serajnik, ki je do zdaj zbral že več kot 100 pooblastil posameznikov, skupin občanov, podjetij in drugih, ki so se pridružili njegovi nameri. Kot je povedal, ti prihajajo z obeh strani meje, vse od Labota do Ptuja, še vedno pa prihajajo novi.

Odvetnik Serajnik: Dozdajšnji odzivi Verbunda na napovedano tožbo so bili mlačni "Tožba za zdaj še ni vložena, tudi pogajanja so prekinjena, ker tako podjetje Verbund kot mi čakamo na odločitve tožilstva v kazenski preiskavi," je dejal Serajnik in dodal, da so bili dozdajšnji odzivi Verbunda na napovedano tožbo mlačni, čeprav so ti po njegovih informacijah pripravljeni preveriti odškodninske zahtevke, vendar hkrati zavračajo krivdo in odgovornost.

Čeprav Serajnik ne trdi tega, pa upa, da ne bo pri vsem skupaj, glede na to, da gre za državno podjetje, šlo bolj za politično kot za pravno odločitev.

Bo tožilstvo predlagalo sodnega izvedenca? Avstrijsko državno tožilstvo se mora namreč odločiti, če bo v zadevi predlagalo sodnega izvedenca. Ta bi moral ugotoviti, ali so avstrijske hidroelektrarne dejansko prispevale k temu, da so poplave bile večjega obsega, kot bi bile, če bi se v podjetju pravočasno odzvali. Po Serajnikovih besedah do odločitve lahko pride kmalu, a tožilstvo pred tem pričakuje še izjave predstavnikov Verbunda in stališče izvedenca pri pristojnem ministrstvu na Dunaju.

Sicer pa je za oškodovance dobro odločitev tožilstva še bolj verjetno pričakovati po tem, ko so bili nedavno razkriti rezultati hidrološke analize delovne skupine slovensko-avstrijske komisije za Dravo. Kot pravi Serajnik, se je na podlagi tega tudi koroška deželna vlada medtem odločila, da se postopku kazenske preiskave proti Verbundu pridruži kot oškodovanec.

Ne glede na to, kako se bo odločilo tožilstvo, pa namerava Serajnik s svojimi strankami vložiti odškodninsko tožbo ali se pogajati za odškodnine s podjetjem, pri čemer bi jim konkretni rezultati kazenskega postopka to delo olajšali.

Odvetniki večkrat trkali na vrata oškodovancev Sicer pa Serajnik ni edini odvetnik, ki medtem zastopa oškodovance iz lanskih poplav, kar so potrdili tudi nekateri župani koroških občin. Ti so povedali, da so odvetniki večkrat trkali na njihova vrata in se ponujali, po objavi analize pa je ta aktivnost oživela.

Med tistimi, ki zastopa skupino občanov Vuzenice in eno od mariborskih podjetij, je tudi drugi zamejski odvetnik Rudi Vouk oziroma odvetniška pisarna Grilc in partnerji. Vendar pa je ta pojasnil, da sami ne zbirajo pooblastil za skupinsko tožbo, ker se jim takšen korak v trenutni fazi postopka ne zdi smiseln.

O višini se bo treba potem pogajati v naslednjem koraku Kot pojasnjuje, pa se je za oškodovance smiselno s civilnopravnimi zahtevki pridružiti postopku, kar je med drugim storila občina Labot, pa tudi koroška deželna oblast razmišlja o tem koraku. "Če pride do obsodbe, bo namreč načeloma odločeno tudi o pravici do odškodnine za posamezne oškodovance. O višini se bo treba potem pogajati v naslednjem koraku. Menimo, da bi se bil Verbund morda pripravljen pogovarjati se o odškodnini tudi že, če bo vložena obtožnica," pravi Vouk.

Če do vložitve obtožnice ne bi prišlo, v njegovi odvetniški pisarni za zdaj ne svetujejo vlaganja tožbe, saj je stroškovno tveganje preveliko. Če jim namreč s tožbo ne bi uspelo, bodo morali nositi še stroške nasprotne strani, ki bi bili lahko pri tako zahtevni zadevi zelo visoki.