Vročina skrajšala delovni čas na ljubljanski univerzi

"Zato ker smo v delovnih prostorih namerili temperature, višje od 30 stopinj Celzija," so v sporočilu odgovorili iz urada rektorata ljubljanske univerze, po tem ko so v začetku tedna, ko so po vsej Sloveniji termometri prestopili 35 stopinj, obvestili, da skrajšujejo delovni čas.

"V zadnjih dneh smo v prostorih namerili tudi 28 stopinj in več," pravi vodja službe za stike z javnostmi na rektoratu mag. Gregor Jagodič.

Skrajšani delovni čas Skrajšani delovni čas pomeni, da gredo zaposleni lahko domov ob 13. uri, preden začne vročina najbolj pritiskati.

Zakon o varstvu pri delu določa, da "ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, kot posledica povečanja zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje".

Kdaj je temperatura optimalna za delo? Ustrezno toplotno udobje seveda pomeni ustrezno temperaturo v prostoru. Zdravniki pravijo, da je najbolj idealna delovna temperatura med 20 in 22 stopinjami Celzija. Z naraščanjem temperature delovna zmožnost upada, pri vsem, kar je nad 26 stopinj, pa: pade koncentracija, zmanjša se moč, pojavijo se napake, utrujenost, izčrpanost, posledica vsega tega so tudi nezgode pri delu, v skrajnih primerih tudi toplotni udar in omedlevica.

Zakaj univerza nima hlajenja? Klimatske naprave so že dolgo ena najboljših rešitev za boj z vročino. Zakaj takšna institucija, kot je Univerza v Ljubljani, nima klimatske naprave, v čem je težava?

"Na rektoratu klimatskih naprav ne smemo montirati na objekt, ker gre za kulturno spomeniško zgradbo," pojasnjujejo na univerzi.

Kako to, da na poslopje univerze ne smejo namestiti klimatske naprave, smo vprašali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. "Splošni varstveni režim dopušča spremembe zaradi novih predpisov in standardov, a te spremembe morajo biti izvedene tako, da čim manj prizadenejo lastnosti objekta," odgovarjajo in dodajajo, da deželni dvorec, kjer ima prostore rektorat Univerze v Ljubljani, skupaj z mnogimi drugimi poslopji, kot so poslopja, kjer imajo prostore filharmonija, drama, sodišče, vlada, narodna galerija, narodni muzej, spada med objekte nacionalnega pomena. Njihov videz je še posebej pomemben za videz mesta.

Videz mesta Zavodu dovoljujejo klimatske naprave, a "brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi ni vidna. Lahko pa so klimatske naprave nameščene znotraj objektov, na balkonih, na dvoriščih. Na zavodu za kulturno dediščino pojasnjujejo, da se "primeri rešujejo posamično. Institucija pošlje prošnjo, mi pregledamo prostore in se dogovorimo".

Kako so to uredili drugi? V vladni palači so pred tremi leti uredili hlajenje s centralnim sistemom, pred tem so bili brez hlajenja. Sodišče je zadevo delno uredilo. Imajo pa srečo, da so običajno ob največji julijski in avgustovski vročini na sodnih počitnicah, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta. Narodni muzej ima tako kot rektorat še vedno le prezračevanje.

Kaj pa univerza? Na zavodu za kulturno dediščino pojasnjujejo, da so septembra 2006 izdali pogoje na vlogo univerze za klimatizacijo in podhlajevanje prostorov. Predlagali so napravo s strojnico v podstrehi in izpuh skozi dvorišče. "Ti posegi so tako zelo dragi, da si jih univerza ne more privoščiti. Če ne postopamo v skladu z zakonom, nas v primeru prijave lahko čaka globa od 2.000 do 40.000 evrov," pa o tem, zakaj so se namesto za klimatsko napravo odločili za skrajšani delovni čas, pojasnjuje Jagodič.

Tako zdaj kadrovska služba Univerze v Ljubljani vsakič znova izmeri temperaturo v prostorih rektorata, in dokler bo temperatura presegala dovoljeno, bo rektorat delal samo do zgodnjega popoldneva.