Torek, 20. 11. 2018, 14.07
6 let, 1 mesec
Vrhovno sodišče: Posojilni pogodbi v frankih sta veljavni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,37
15
Posojilojemalec mora biti seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati posojilo, ter imeti možnost za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic. A pretirana skrb za potrošnika, kot je navedlo vrhovno sodišče, ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve, meni vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče je v enem od sporov glede posojilnih pogodb v švicarskih frankih zavrnilo revizijo tožnikov kot neutemeljeno in pritrdilo sodiščema nižjih stopenj, ki sta presodili, da sporni posojilni pogodbi nista nični. S tem je končni epilog glede zatrjevanja ničnosti pogodb dočakala prva od zadev, povezanih s posojilnimi pogodbami v frankih.
Pojasnilna dolžnost banke je bila po oceni senata vrhovnega sodišča, ki je odločalo o zadevi, v obravnavanem primeru ustrezno in pošteno opravljena, zato je pogoj o vračilu posojila v tuji valuti, v tem primeru švicarskih frankih, treba šteti za jasen in razumljiv. Posledično senat ni opravil nadaljnje presoje (ne)poštenosti glavnega predmeta pogodbe, so danes sporočili z vrhovnega sodišča.
Švica odpravila zgornjo mejo vrednosti za svojo valuto
Gre za enega od primerov, ki je na sodišču zato, ker je švicarska centralna banka v začetku leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, kar je močno prizadelo posojilojemalce v švicarskih frankih. Ker sistemske ureditve problematike, za katero si prizadeva Združenje frank, ni, posamezne primere tožb bank rešujejo sodišča.
V omenjeni zadevi so trije tožniki v okviru primarnega tožbenega zahtevka uveljavljali ugotovitev ničnosti dveh posojilnih pogodb. To so utemeljevali s tem, da naj bi sklenitev posojila v tuji valuti nasprotovala prisilnim predpisom, da posojilni pogodbi nista imeli dopustne podlage, da naj bi šlo za oderuški pogodbi ter da naj banka ne bi izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti.
Stopnja informiranja potrošnikov mora dosegati določeno intenzivnost
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve med drugim poudarilo, da je bistvo sodbe Sodišča EU v zadevi Andriciuc oziroma primeru romunskih posojilojemalcev, v kateri je to začrtalo smernice za presojo ustreznosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti, predvsem v tem, da mora stopnja informiranja potrošnikov dosegati določeno intenzivnost, ne pa v predpisovanju točnega načina informiranja. Spomnili so, da v času sklepanja teh pogodb ne slovensko ne pravo EU nista nalagala tako specifičnih zahtev.
Posojilojemalec mora biti seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati posojilo, ter imeti možnost za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic. A pretirana skrb za potrošnika, kot je navedlo vrhovno sodišče, ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve. Ravnotežje med njima izraža pojasnilna dolžnost.
Vrhovno sodišče je isto ugotovitev navedlo tudi v nekem drugem primeru. V njem je razveljavilo odločitev višjega sodišča o ničnosti posojilne pogodbe v švicarskih frankih, a je primer vrnilo višjemu sodišču v novo sojenje.
15