Kaj lahko res uresničijo in kaj samo obljubljajo? Koliko so programi evropski in koliko folklorno slovenski? Nekdanji finančni minister in kolumnist Janez Šušteršič je analiziral programe vseh strank.
Jutri zjutraj bomo začeli objavljati analize, ki jih je za bralce Planet Siol.net pripravil Janez Šušteršič. Zakaj smo se odločili za Šušteršičeve analize, ko pa je vendar bil finančni minister? Predvsem zato, ker je bil finančni minister. Menimo, da zato pozna delovanje državnega stroja; bralcem zna razumljivo razložiti, zakaj je nekaj treba narediti in se ne pretvarjati, da to nas ne zadeva.
Ima Šušteršič problem, ker je pred tremi leti sodeloval pri ustanavljanju nove stranke Državljanska lista, ki se po vseh javnomnenjskih anketah ne bo več uvrstila v parlament? Nasprotno, ravno ta uvid v delovanje strank odstira ozadja, ki so prikrita tako neposvečenim volivkam in volivcem kot tudi tako imenovanim političnim analitikom. Nekaj jih je že odstrl v kolumni.
Kako smo naredili analizo
Pred dobrim tednom smo vsem listam, ki tekmujejo na volitvah, poslali obširen vprašalnik o ukrepih na različnih področjih, od javnih financ in privatizacije do konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanja.
Vprašanja smo sestavili na osnovi priporočil, ki so jih Sloveniji v zadnjih dveh letih podali Evropski svet, Evropska komisija, Organizacija za mednarodno sodelovanje in razvoj (OECD) ter Mednarodni denarni sklad (IMF) in na osnovi zavez, ki jih je Slovenija sama podala v svojem Programu stabilnosti in Nacionalnem programu reform.
Kaj menite o evropskih nasvetih?
Poenostavljeno povedano smo liste vprašali, ali bi podprle ukrepe, ki bi sledili tem priporočilom in zavezam. Seveda jim nismo izdali, kako smo vprašanja sestavili. Tako smo želeli preveriti, ali oziroma v kolikšni meri stranke razmišljajo tako, kot od Slovenije pričakujejo mednarodne organizacije, katerih člani smo, in ali nameravajo spoštovati obljube, ki sta jih dali vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek v prejšnjem mandatu.
Zakaj se nam je zdelo pomembno vprašalnik sestaviti na tak način?
Predvsem zato, ker je bilo sprejemanje ukrepov, s katerimi bi se izognili prošnji za mednarodno pomoč in povrnili nekaj zaupanja v državo, rdeča nit delovanja obeh vlad. Janševa vlada je z nevarnostjo, da bomo sicer morali zaprositi za pomoč, opravičevala številne nepriljubljene ukrepe, od krčenja proračunske porabe do privatizacije in slabe banke. Vlada Bratuškove je kljub drugačnim napovedim nadaljevala izvajanje ključnih ukrepov svoje predhodnice in kot enega svojih glavnih uspehov razglasila prav to, da je preprečila prihod zloglasne trojke.
Znajo držati dano besedo?
S tem seveda ne želimo reči, da so priporočila in zahteve mednarodnih organizacij nekakšno Sveto pismo, ki mu mora politika brez razmisleka slediti. Kot suverena država ima Slovenija vsekakor pravico, da si ukrepe ekonomske politike kroji po lastnem premisleku. Toda ko enkrat sama obljubi določeno ukrepanje ali pristane na zahteve, da bi se izognila trojki, mora obljubljeno tudi vsaj približno izpeljati. Sicer bo država izgubila še preostalo zaupanje in ugled v mednarodni skupnosti. Temu lahko hitro sledi oživitev mučne razprave o tem, ali bi morali dati ekonomsko politiko pod še strožji mednarodni nadzor.
ZKP – zdrava kmečka pamet
Prav tako ne mislimo, da nabor mednarodnih priporočil predstavlja najboljšo mogočo ekonomsko politiko za Slovenijo. Vsa priporočila niso enako pomembna, včasih so tudi površna. Toda na glede na to si upamo trditi, da bi bila izvedba ukrepov, ki se od nas pričakujejo, v večini primerov boljša možnost od tistega, kar kot alternativo ponujajo stranke, ki se z določenimi priporočili ne strinjajo.
Odgovornost za to, koga boste volili, je zgolj vaša
S tem vam ne želimo vsiljevati napotka, da bi morali na volitvah dati svoj glas stranki, ki obljublja najbolj dosledno izvrševanje priporočil. A sistematičen prikaz odnosa različnih strank do njih gotovo lahko ponudi pomembne informacije, ki vam bodo olajšale odločitev, koga podpreti na volilno nedeljo. Ne glede na nesrečno izbrani čas volitev je namreč še vedno bolje, da svojo pravico voliti izkoristite, namesto da godrnjate doma na zapečku.
Kdo ne želi odgovarjati za bralce Planet Siol.net
Odgovorov na naš vprašalnik nismo dobili le od Združene levice, Piratske stranke, Zelenih Slovenije in liste Humana Slovenija. Lista Enakopravni deželani – Naprej Slovenija nam je neposredno odgovorila le na nekatera vprašanja, zato jih v primerjavo ne bomo vključili. Socialni demokrati in Solidarnost, ki na volitvah nastopajo s skupno listo, so poslali vsak svoje odgovore. Korelacija med njihovimi odgovori je visokih 73 odstotkov, kar je najvišja stopnja skladnosti odgovorov kateregakoli para strank. Očitno je njihova povezava tudi vsebinska in ne le predvolilno pragmatična.
Priznanje za posebne dosežke
Posebno priznanje si zasluži Združena levica: "Na odgovore, ki so zapisani v vašem vprašalniku, nismo odgovorili, ker so ne samo slabi, ampak so tudi vprašanja narobe zastavljena in uokvirjajo odgovore vnaprej, ki so povsem napačni."
Čestitamo! ZL namreč načelno in ideološko nasprotuje bruseljski ekonomski politiki, zato je to, da so za našimi vprašanji prepoznali "bruseljsko logiko" in zato zavrnili sodelovanje, redek in dobrodošel zgled politične doslednosti.
Razkrivamo drobec
V naslednjih dneh vam bomo v več člankih predstavili odgovore strank, urejene v smiselne vsebinske sklope, ter povzetek in ugotovitve celotnega projekta. Za pokušino vam lahko izdamo, da je večina strank v vladi Alenke Bratušek, pri številnih zavezah, s katerimi so preprečili prihod trojke, očitno držala figo v žepu.
Izjema je le Državljanska lista, ki se med vsemi strankami opredeljuje najbolj skladno z mednarodnimi priporočili in danimi zavezami. Tudi druge stranke nekdanje Janševe koalicije razmišljajo precej bolj "evropsko" kot levosredinske stranke. Levo od sredine se po svojem odnosu do mednarodnih priporočil uvršča tudi zvezda predvolilnih anket Miro Cerar.