SiolNET. Novice Slovenija
6,39

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zaplet že na začetku seje DZ #video

6,39

termometer

Začetek novembrske seje DZ je še pred poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu zaznamoval zaplet. Mojca Šetinc Pašek, poslanka Gibanja Svoboda in predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja volilne kampanje pred letošnjimi volitvami v DZ, je poslancu SDS Janezu Magyaru osebno vročila vabilo na zaslišanje komisije. Magyar se namreč četrtkovega zaslišanja komisije kot priča ni udeležil, niti ni prevzel vabila na zaslišanje.

Zaradi zlorabe postopkovnega predloga si je Mojca Šetinc Pašek prislužila opomin predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Ta je Janeza Magyara opozorila, da je to, da državni funkcionarji ne dvigujejo pošte, ki jo prejmejo od državnih institucij, zavržno in sramotno dejanje. "Kot prvi bi morali biti sami vzgled, kako se obnašamo v kakršnihkoli postopkih, v katerih smo. To je moje osebno mnenje. Zdaj smo vsi priče, da ste vabilo na zaslišanje preiskovalne komisije prejeli," je poslancu SDS dejala predsednica DZ.

Odzvala se je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki se je Klakočar Zupančičevi zahvalila za izrečen opomin Šetinc Paškovi. Opozorila pa je, da je osebna stvar posameznika ali dviguje pošto ali ne. Poudarila je, da je Magyar danes dvignil pošto in da je bil manever Šetinc Paškove storjen z namenom njegovega javnega ožigosanja.

Da je pošto prevzel zjutraj, je potrdil tudi Magyar in protestiral proti takšnemu ravnanju Šetinc Paškove. Dejal je, da je pošto pretekli teden spregledal.

Golob zadevo glede bančnega računa v Romuniji predal odvetnikom

Državni zbor je sicer opoldne s poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi začel redno novembrsko sejo. 

Poslanka SDS Jelka Godec je s poslanskim vprašanjem odprla temo izpred aprilskih državnozborskih volitev, ko so mediji poročali, da ima Golob odprt bančni račun v tujini. Golob je decembra 2021 finančno upravo zaprosil za izpis o plačanih davkih in potrdilo, da nima računa v tujini, a je iz Fursa prejel obvestilo, da v Romuniji obstaja račun na ime Robert Golob pri Reiffeisen bank. Godčevo je sicer zanimalo, ali je krajo identitete prijavil policiji, na kar ni dobila odgovora.

Golob je danes dejal, da so račun v banki sami zaprli, saj je bil neaktiven. "Kljub temu sem predal zadevo odvetnikom, da naj jo razčistijo do konca," je povedal. Gre sicer za račun, ki je bil odprt leta 2017, a na njem ni bilo nobenih transakcij.

Godčeva je v poslanskem vprašanju dejala, da iz njihovega programa izhaja, da bodo preganjali kriminal in korupcijo. "Seveda se s tem lahko vsi strinjamo, poistovetimo, celo vam lahko zaploskamo, vprašanje pa je, ali to resno mislite," je povedala.

Predsednik vlade je dejal, da je vprašanje odlično izhodišče za razpravo o pravni državi. "Vsi mi, vključno z vami, bi morali delovati zato, da bo pravna država v Sloveniji delovala," meni. Dodal je, da zaupa pravni državi v Romuniji, še toliko bolj pa v Sloveniji. Ponovil je, da se je vlada zavezala, da bo v Sloveniji vzpostavila učinkovito pravno državo in izgnala korupcijo iz zdravstva.

Predsednica DZ je med vprašanjem večkrat opozorila, da ne gre za poslansko vprašanje, saj mora biti postavljeno vprašanje s področja delovanja vlade, ministrstva ali vladne službe, vprašanje pa se je nanašalo na čas, preden je Golob postal predsednik vlade.

Godčeva je predlagala, da o Golobovem odgovoru in o tem, ali je "bila predsedniku vlade res ukradena identiteta v tujini ali ne in ali je to prijavil organom pregona" DZ razpravlja na naslednji seji. Meni namreč, da bi moral biti predsednik vlade prvi zgled ministrom, strokovnim sodelavcem in državi, in bi moral povedati, ali je policiji prijavili naznanitev suma kaznivega dejanja kraje identitete. O predlogu bo DZ glasoval v sredo.

Naslovitev stanovanjske politike takoj po referendumu

Da so stranke vladajoče koalicije reševanje stanovanjske krize in vzpostavitev stanovanjske politike zapisale v koalicijsko pogodbo, je Goloba v okviru poslanskih vprašanj spomnil poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. "Država je 30 let praktično zanemarjala stanovanjsko politiko, rezultat je, da cene stanovanj letijo v nebo," je dejal.

Golob se je strinjal, da je položaj na trgu stanovanj v Sloveniji nedopusten. "Ne more si jih privoščiti velika večina Slovenk in Slovencev," je dejal in dodal, da je dolžnost vlade v to poseči.

Rešitev vidi v potrditvi zakona o vladi na nedeljskem referendumu in ustanovitvi novega ministrstva, eden glavnih ciljev katerega bo reforma stanovanjskega trga. "Stanovanjski trg bomo lahko rešili blokade SDS," je dejal in volivce pozval, naj se referenduma udeležijo v čim večjem številu ter glasujejo trikrat za. "Tudi zato, da bomo lahko v ponedeljek začeli učinkovito naslavljati stanovanjsko politiko," je dejal.

Novela zakona o vladi, ki je eden od treh zakonov, o katerih bodo volivci to nedeljo odločali na referendumu, predvideva ustanovitev treh novih ministrstev. Eno od njih je ministrstvo za solidarno prihodnost, pod okrilje katerega bi z ministrstva za okolje in prostor prešlo področje stanovanjske politike.

Golob je opozoril, da se oblikovanje tega ministrstva pod krinko racionalizacije dela vlade zaustavlja "z nesmiselnimi referendumi, ki jih nismo videli še nikoli razen tokrat, ker nekateri ne znajo prenesti poraza". Zato trpijo tisti, ki čakajo na stanovanje, je dodal.

Mahnič o vzpostavljanju paraobveščevalne službe

Poslanec SDS Žan Mahnič je predsednika vlade vprašal glede uredbe o varovanju predsednika vlade, po kateri se po novem varovanje predsednika vlade in njegovih družinskih članov izvaja v okviru generalnega sekretariata vlade, pred tem pa je to več let počel center za varovanje in zaščito v okviru policije. Uredba po Mahničevih pojasnilih predvideva premestitev potrebnega števila policistov, medsebojno obveščanje in uporabo opreme, generalnemu sekretariatu vlade pa omogoča tudi pisne sporazume z drugimi organi in organizacijami.

Mahniča je med drugim zanimalo, ali se "vzpostavlja paraobveščevalna služba". Po Golobovih navedbah je "kakršnokoli sprenevedanje o tem, da gre za vzpostavitev vzporednega sistema, ki ga Slovenija še ni videla, navadna laž". Kot je pojasnil, je bil takšen sistem že v veljavi v času nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška.

"Ne izmišljujemo si novih sistemov, vzpostavljamo pa sistem, ki je nekoč deloval. Zaradi tega, ker smo vzpostavili sistem, ki je že deloval v preteklosti in to dokazano učinkovito, in v katerem opravljajo vse naloge izključno izurjene policistke in policisti, to jasno pove, da so lahko vaše insinuacije o vlogi nekih paraenot samo insinuacije," je dejal premier. Po njegovih besedah je bila uredba sprejeta na vladi in je stvar interne organizacije delovanja vlade.

Kot je še pojasnil Golob, so policisti premeščeni v generalni sekretariat vlade, kjer opravljajo naloge, določene z zakonom in uredbo. Niti število varnostnikov niti njihove naloge se niso spremenili, je zatrdil.

Na Mahničeve navedbe, da je s prenosom organizacije varovanja Golob izrekel nezaupnico notranji ministrici Tatjani Bobnar, pa je premier odgovoril, da ministrica ima njegovo zaupanje.

Golob o izbrisanih terminih zdravstvenih storitev

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je v luči nedavnega izbrisa skoraj šest tisoč veljavnih terminov za zdravstvene storitve naročenih bolnikov Goloba vprašal, kaj namerava vlada storiti, da ljudem povrne zaupanje v zdravstveni sistem in v njegovo središče postavi bolnika. Ciglerja Kralja je zanimalo, ali se odgovorni zavedajo, da odločajo o življenju in smrti nekaterih od teh ljudi, ki so jim izbrisali veljavne termine za zdravstvene storitve. Kot je dejal, na seji odbora za zdravstvo prejšnji teden niso izvedeli, kdo bo prevzel odgovornost za izbris, ampak zgolj to, da naj bi bil kriv sistem.

Golob je med drugim odgovoril, da je v tem primeru šlo za večjo napako, da pa ni šlo za enega krivca, ampak za sistem zbiranja, kako ravnajo, ko nekdo iz kateregakoli razloga ne pride na naročen termin. Kot je zatrdil, so v tem času že poklicali vse bolnike in jih postavili nazaj na isto mesto v vrsto. Ob tem verjame, da bodo na vrsti celo prej, kot bi bili sicer, saj so se čakalne vrste skrajšale, "ker so bili izbrisani tudi tisti iz čakalnih vrst, ki so bili tam po nepotrebnem".

Priznal je, da je šlo za napako. "Ampak iz nje smo se nekaj naučili in smo jo popravili in hitrost poprave napake je ključna," je prepričan premier. Po njegovih navedbah se je izbrisalo 26.000 vnosov, med njimi torej vsaj 20.000 upravičeno, zaradi česar so "vsi na boljšem".

Premier se je strinjal, da je organizacija enako pomembna kot denar za zdravstvo. Zato so se po njegovih besedah tudi lotili tega vprašanja in bodo predvidoma januarja ali februarja pripravili poseben zakon o informatizaciji zdravstva, da bodo imeli prave podatke za učinkovito organizacijo sistema.

Na vprašanje Ciglerja Kralja, koga bodo obravnavali v zdravstvenem zavodu, če bosta na termin prišla dva hkrati, eden pa bo brez veljavne napotnice, je Golob odgovoril, da se po njegovih informacijah takšen hipotetičen primer še ni zgodil. Pojasnil je, da imajo vsi zdravstveni zavodi jasne usmeritve, da se tiste, ki so bili prikrajšani za svoj termin, obravnava prednostno. Po njegovih besedah se sicer na vladi ne morejo ukvarjati z organizacijo logistike obveščanja, lahko pa bdijo nad tem, da bolniki ne bi bili obravnavani neustrezno. V tem primeru bodo, kot je napovedal, ukrepali.

Poslanci bodo redno plenarno zasedanje nadaljevali v torek, ko bodo začeli obravnavati proračunske dokumente za prihodnji dve leti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin