Petek, 27. 4. 2018, 9.48
6 let, 7 mesecev
Vodilna platforma za spletno rezervacijo pošiljk v Evropi je plod dela Slovencev #intervju
Jan Štefe in Tim Potočnik sta svoje start up podjetje ustanovila pri 23 letih, danes pa je to vodilno na tem področju v Evropi. Trenutno so prisotni v več kot 30 evropskih državah, njihove ambicije pa so globalne. "Bodite odprti, poslušajte tiste, ki imajo več znanja in izkušenj, ampak kljub vsemu vendarle na koncu uporabite lastno glavo," vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti, svetuje Potočnik.
Eurosender je spletna platforma, prek katere lahko uporabniki poceni in udobno pošljejo paket ali paleto. Podjetje združuje povpraševanja strank, s čimer izpogaja boljše cene pri partnerskih kurirskih in poštnih podjetjih. Prejšnji mesec je podjetje pridobilo investicijo luksemburškega telekomunikacijskega in poštnega podjetja POST Luxembourg, ki ga bo slovenska ekipa koristila pri nadaljnji širitvi na tujih trgih in zaposlovanju novega kadra.
Kdaj in od kod je prišla ideja za vajino spletno platformo?
Potočnik: Idejo sem dobil leta 2013, ko sem se vračal s študijske izmenjave s Poljske. Imel sem ogromno škatel z rokavicami za pametne telefone, zato sem iskal način, kako jih najceneje pripeljati domov. Ure in ure sem brskal po spletu, klical kurirje, pošiljal elektronska sporočila, dobival pa sem zelo različne odgovore. Nekateri so bili ugodni, ampak ne bi prišli po škatle do mojih vrat; spet drugi bi lahko, pa so bili dragi.
Takrat sem pomislil, da je ljudi, ki so v podobni situaciji, verjetno veliko, še posebej med študenti, izseljenci, pa tudi manjšimi podjetniki. Poklical sem prijatelja in sošolca s srednje šole Jana, s katerim sva se nato lotila razvoja Eurosenderja.
Kakšni so bili začetki vajine podjetne poti?
Štefe: Veliko je bilo neznank - kaj bo povedal trg, ali nam bodo ljudje zaupali s svojo lastnino, kako pridobiti dostop do velikih kurirjev. "Priložnosti" za napake je bilo veliko, ampak ker sva imela že nekaj podjetniških izkušenj, sva se številnim lahko izognila - učila sva se namreč iz vsega tistega, kar sva v preteklosti naredila narobe.
Maja 2014 sva bila nato sprejeta v pospeševalnik ProSiebenSat.1 - gre za del nemškega istoimenskega medijskega velikana, kjer so naju povezali s pomembnimi ljudmi iz logistike in nama na splošno zelo dobro svetovali, kako se najbolje lotiti prodaje in širitve na tuje trge.
Na kakšen način se ponudba podjetja razlikuje od drugih podobnih na slovenskem trgu? In na tujem trgu?
Potočnik: Prednosti je več. Ko uporabnik določi, kam pošilja paket in koliko je ta težek, dobi v istem trenutku končno ceno. Uporabnik dobi takojšnjo informacijo, koliko bo plačal za pošiljanje - brez skritih dodatnih stroškov oziroma davkov. To možnost ponujamo tako za pakete kot pošiljanje palet - pri paletah smo na tem področju edini v Evropi.
Investicijo luksemburškega podjetja POST Luxembourg bodo izkoristili pri nadaljnji širitvi.
Naše spletne strani so prevedene v vse največje evropske jezike, 16 jezikov pa govorijo naši strokovnjaki za pomoč uporabnikom. To pomeni, da lahko - če gre kaj narobe z naročanjem ali dostavo - ljudem svetujemo v domačem jeziku, kar je ena od večjih prednosti.
Štefe: Izpostavil bi tudi tehnologijo pod površjem. Veliko se namreč posvečamo razvoju sistemov strojnega učenja, kar pomeni, da platforma z vsako transakcijo postaja "pametnejša". Podatke o cenah in stopnji uspešnosti dostave na določeni liniji (recimo med Slovenijo in Nemčijo) algoritmi predelajo in tako uporabniku dostavijo vedno boljšo rešitev, ki je kombinacija tako ugodne cene kot tudi dobre in zanesljive logistične storitve. Upam si trditi, da smo na tem področju razvoja vodilni v Evropi v našem segmentu.
Najprej ste najverjetneje delovali samo na slovenskem trgu. Kako je potekala širitev na tuje trge?
Potočnik: Tako je, najprej smo delovali na slovenskem oziroma istočasno tudi na hrvaškem trgu. Naša prva stranka je bila Anja z Bleda, ki je pakete pošiljala v Francijo. Smo pa seveda vedeli, da je treba čim prej v tujino. V internetni ekonomiji se sicer res da veliko narediti kar z "domačega naslanjača", ampak posel se na koncu še vedno dela z ljudmi - in to ne prek e-pošte, ampak s stiskom rok in pogovorom iz oči v oči.
Štefe: Z ekipo smo se najprej za nekaj časa preselil na Portugalsko. Kupili smo enosmerno vozovnico in se odločili, da bomo tam toliko časa, dokler ne ustvarimo prve prodaje. To nam je po nekaj tednih tudi uspelo. Potem pa so šle številke samo navzgor, odpirali smo trg za trgom - Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Romunijo, Poljsko in tako naprej, trenutno smo prisotni na več kot 30 trgih.
Kaj pa sta počela, preden sta se podala v podjetniške vode?
Potočnik: Tudi pred Eurosenderjem sva imela podjetje. Še v srednji šoli sva dobila idejo za prodajo rokavic za pametne telefone. V družini imamo namreč dolgo tradicijo ukvarjanja s tekstilstvom, moj pradedek je imel že pred stotimi leti v Kranju delavnico in trgovino. To znanje sva nato združila z novimi poslovnimi priložnostmi, ki jih je odprl pojav pametnih telefonov.
"Priložnosti" za napake je bilo veliko, ampak ker sva imela že nekaj podjetniških izkušenj, sva se številnim lahko izognila - učila sva se namreč iz vsega tistega, kar sva v preteklosti naredila narobe.
Prodaja je bila ves čas dobra, ampak sva večji potencial zaslutila z Eurosenderjem. Posel sva nato prodala, izkupiček, ki ni bil velik, pa vložila v razvoj platforme.
Je bila na vajini podjetniški poti kakšna prelomna točka, ki jo lahko izpostavita?
Štefe: Ne bi rekel, da je bila kakšna izrazito prelomna točka - morda imam tak občutek, ker je lahko za mlada in hitro rastoča podjetja praktično vsaka večja odločitev "prelomna". Še posebej pomembno se mi zdi dvoje. Prvič to, da smo vzpostavili zelo dobre odnose z našimi partnerji, torej kurirji. Kot drugo pa je izjemno pomembno, da je podjetje sposobno iz ekipe petih zanesenjakov, v kateri praktično vsak dela vse, razviti učinkovito organizacijsko kulturo.
Številni start upi na tej točki padejo, ker ne vzpostavijo pravil in procesov, da podjetje normalno deluje tudi pri desetih, 50 ali stotih zaposlenih. In ker nameravamo v prihodnjih mesecih zaposliti od 40 do 60 novih ljudi, je še toliko pomembneje, da so temelji zdravi in trdni.
Kakšen nasvet za mlade, ki imajo podjetniške ideje, a ne vedo, kje začeti?
Štefe: Vsem tistim, ki razmišljajo o podjetniški poti, svetujem podobno: bodite odprti, poslušajte tiste, ki imajo več znanja in izkušenj, ampak kljub vsemu vendarle na koncu uporabite lastno glavo - sami boste namreč nosili odgovornost za odločitve.
Udeležujete se dogodkov, od katerih boste v resnici nekaj odnesli, in ne kar vseh "pasjih procesij", da se boste tam lahko zgolj obkljukali.
Potočnik: Svetujem, da se začnejo povezovati. Naj gredo na start up dogodke, se oglasijo pri pospeševalnikih in inkubatorjih, pišejo mentorjem in izkušenimi podjetnikom. Prav tako svetujem, da vzamejo v roko knjige in se učijo o vsem: svoji industriji, menedžmentu, marketingu, prodaji, tudi osnove programiranja je dobro poznati. A vse skupaj naj delajo premišljeno in učinkovito.
Tim je po tem, ko je dobil idejo, poklical prijatelja Jana, s katerim sta se lotila razvoja Eurosenderja.
Pristopite samo do tistih ljudi, ki vam lahko pomagajo, in vedno imejte vnaprej pripravljena vprašanja. Udeležujete se dogodkov, od katerih boste v resnici nekaj odnesli, in ne kar vseh "pasjih procesij", da se boste tam lahko zgolj obkljukali. Premišljeno izbirajte tudi partnerje in vlagatelje - pri zadnjih ne glejte samo na številke, ampak predvsem pazite, da se boste "ujeli". Ko gre vse po načrtih, običajno ni težav, ko pa pridejo padci - in v podjetništvu vedno pridejo -, štejeta samo odkritost in medsebojno razumevanje.
2