Torek, 2. 3. 2021, 14.01
3 leta, 8 mesecev
Vložena pobuda za oceno ustavnosti odloka o omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,11
11
Pobudnika sta na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti oz. zakonitosti odloka o začasni delni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja v času epidemije covid-19. Pobudo je podprla Pravna mreža za varstvo demokracije, saj sta po njenem mnenju pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja ustavno varovani, temeljni človekovi pravici.
O njunem omejevanju mora oblast skrbno tehtati, so na današnji novinarski konferenci poudarili predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije, ki združuje Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Amnesty International Slovenija, inštitut Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open, piše STA.
Pobudnika, ki želita ostati anonimna, izpodbijata ureditev, ki velja od oktobra. V utemeljitvi sta zapisala, da so bila spomladi pridobljena nekatera znanstvena in strokovna znanja ter da bi se država lahko pripravila bolje, kot se je, je navedla Barbara Rajgelj iz zavoda Open. Utemeljujeta, da vlada ne sprejema vseh ukrepov, ki jih predlaga stroka. "Pri mirnem zbiranju se stroka nikoli ni opredelila, da bi to predstavljalo epidemiološko tveganje," je dodala.
Oprli so se tudi na predhodne odločitve ustavnega sodišča
Pri argumentaciji so se oprli tudi na predhodne odločitve ustavnega sodišča, ki obravnavajo primerljive situacije, prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter odločitve nemškega in francoskega ustavnega sodišča, so povedali na današnji novinarski konferenci.
Pravica do svobode izražanja in zbiranja je ustavno varovana pravica, omejevanje teh pravic je mogoče le ob strogem testu nujnosti, primernost in sorazmernosti, je pojasnila direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad. "Omejitev je lahko dana le ob konkretnem preverjanju vsakokratnega zbiranja. V tem primeru vlada tega ni storila," je dodala.
Meni, da je še posebej v luči napovedi o tretjem valu epidemije nujno, da ustavno sodišče čim prej jasno in nedvoumno pove, pod kakšnimi pogoji in ali sploh je omejevanje ustavnih pravic mogoče.
Demokracija ni le predstavniška demokracija, ustava namreč določa, da ima oblast ljudstvo, ki lahko oblast izvaja prek volitev in neposredno, način zadnjega pa so tudi mirna zbiranja in svoboda izražanja, je poudarila Rajgljeva. "Delovanje predstavniške demokracije v zadnjem letu niti ni omejeno," je dejala. Nasprotno pa je pravica do mirnega zbiranja v Sloveniji že eno leto bistveno omejena, od oktobra pa je to v celoti prepovedano. "Menimo, da mora biti pravica ljudi, da izrazijo svoje mnenje v javnem prostoru, zagotovljena ne kljub epidemiji, ampak zaradi nje," je povedala Rajgljeva.
Pravici do svobode izražanja in mirnega zbiranja sta temeljni človekovi pravici, je poudarila Jasna Zakonjšek iz Odvetniške pisarne Zakonjšek. Absolutna prepoved mirnega zbiranja in svobode izražanja je ob tem, da se nekatere druge dejavnosti ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni izvajajo, čezmerni poseg, je bila jasna.
"Pravica do svobode izražanja vključuje tudi pravico do sprejemanja mnenj ali vesti"
Poudarila je, da ne gre zgolj za pravico tistih, ki izražajo mnenje, ampak za poseg v pravico vseh. "Pravica do svobode izražanja vključuje tudi pravico do sprejemanja mnenj ali vesti," je dodala.
Pravico do protesta, ki se uresničuje skozi pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti tudi mednarodno pravo, je spomnila direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel. Zajeti sta v konvenciji o človekovih pravicah ter v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah.
Poudarila je, da gre za individualne pravice, ki se uresničujejo na kolektivni način. "Posameznikom mora biti omogočeno, da svoje mnenje izrazijo skupaj z drugimi in na javnem prostoru. Tako okrepimo svoj glas," je povedala. Obsodila je tudi to, da država ne omogoča mirnih dejanj državljanske nepokorščine, kot so hupanje, branje ustave ali sedenje na trgu, še piše STA.
V pravni bitki glede nočne prepovedi gibanja, ki so jo v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa pred dobrim mesecem dni uvedli na Nizozemskem, je prizivno sodišče danes pritrdilo argumentom nizozemske vlade. Odločilo je, da ima uvedba policijske ure zakonito pravno podlago, in s tem razveljavilo drugačno sodbo prvostopenjskega sodišča.
Na prvi stopnji je namreč sodnik pred desetimi dnevi presodil, da vlada ni dokazala posebnih okoliščin, ki so potrebne za uvedbo ukrepa, kot je policijska ura, brez odobritve v obeh domovih parlamenta. Vlada se je na to odločitev pritožila, prizivni sodnik pa je danes odločil, da je zaradi teže pandemije tudi tovrstna omejitev temeljnih pravic upravičena.
Vmes je sicer vladni predlog zakona o policijski uri že potrdil tudi nizozemski parlament, piše STA.
11