Vlada sprejela predlog zakona o odškodninski shemi za izbrisane

Če se s tem ne bo strinjal, bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala. Upravičencev bo okoli 10.000.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da gre za realizacijo sodbe velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Ta je 26. junija lani Sloveniji naložil, da mora urediti to vprašanje v letu dni. S pripravo odškodninske sheme torej Slovenija zamuja, a Virant poudarja, da do aprila na tem področju "praktično ni bilo nekih velikih aktivnosti".

Zakon gre v obravnavo v DZ septembra, je napovedal in izrazil željo, da bi šel zakon skozi parlamentarni postopek s čim manj političnimi in čustvenimi razpravami, saj da je to nekaj, kar Slovenija mora urediti.

Obdobje izbrisa je v predlogu navedeno kot čas od dneva izbrisa do dneva ureditve statusa Predlog zakona upravičencem omogoča uveljavljanje denarne odškodnine kot povračila škode zaradi izbrisa v posebnem upravnem postopku, uveljavljanje povračila škode v sodnem postopku in druge vrste pravičnega zadoščenja, ki se izražajo tako v materialnopravnih kot drugih ugodnostih za upravičence na različnih področjih.

Upravičenec do povračila škode je izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, in sicer bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji, v obrazložitvi navaja ministrstvo za notranje zadeve kot predlagatelj zakona.

Obdobje izbrisa je v predlogu navedeno kot čas od dneva izbrisa do dneva ureditve statusa. Če upravičenec še nima urejenega statusa, se mu obdobje izbrisa šteje najdlje do uveljavitve zakona. Skupno število izbrisanih je bilo sicer 25.671, upravičencev do denarne odškodnine pa bo po ocenah ministrstva nekaj več kot 10.000.

Za vsak končan mesec izbrisa bo upravičenec upravičen do 40 evrov denarne odškodnine. Upravni postopek za določitev denarne odškodnine se bo začel na zahtevo stranke, ki bo zahtevo lahko vložila v treh letih od začetka uporabe predlaganega zakona. Če postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v slovensko državljanstvo ob začetku uporabe zakona še ne bo končan, bo rok za vložitev zahteve tri leta po ureditvi statusa. O zahtevah bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote.

Dodatna pravna pot za upravičenca Poleg navedenega predlog zakona ne glede na veljavne, splošne določbe obligacijskega zakonika o zastaranju odškodninskih terjatev omogoča, da upravičenec v treh letih od začetka uporabe zakona oziroma ureditve statusa vloži tožbo za povrnitev škode. Takšna tožba je po navedbah ministrstva načeloma dodatna pravna pot za upravičenca, ki meni oziroma lahko dokaže, da mu je nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v upravnem postopku.

A predlog zakona predvideva, da bo tudi sodišče pri odločanju vezano na določbe tega zakona glede upravičencev, obdobja izbrisa, višine denarne odškodnine in upoštevanja odškodnin v drugih postopkih. Tako tudi odškodnina, ki jo bo določilo sodišče, skupaj ne bo smela preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.

Predstavniki izbrisanih so sicer predlog zakona že ob njegovi predstavitvi zavrnili kot žaljiv. Med drugim želijo vsaj 260 evrov odškodnine na mesec izbrisa. Napovedali so, da bodo pravico še naprej iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, na katerega so že vložili tudi nove tožbe.