Ponedeljek, 9. 3. 2026, 19.04
2 tedna, 3 dni
Vlada s korenitim znižanjem trošarin ublažila cene goriv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,67
V razmerah izrazite rasti cen naftnih derivatov na evropskih in svetovnih trgih je vlada z znižanjem trošarin ublažila prenos podražitev v domače maloprodajne cene. Ob znižanih trošarinah bodo najvišje dovoljene maloprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od torka do vključno 23. marca znašale 1,466 evra za liter bencina, 1,528 evra za liter dizelskega goriva in 1,159 evra za liter kurilnega olja. Bencin se bo podražil za tri cente, dizel za 6,3 centa, kurilno olje pa za 8,8 centa na 1,159 evra na liter.
Vladni ukrep bo imel neposreden učinek tudi na potrošnike. Če vlada cen ne bi regulirala in trošarin ne bi znižala, bi bilo po ocenah za liter 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina treba odšteti okoli 1,576 evra, za liter dizla okoli 1,702 evra, za liter kurilnega olja pa okoli 1,342 evra. To pomeni, da bo uporabnik pri 50 litrih bencina prihranil približno 5,50 evra, pri 50 litrih dizla približno 8,70 evra, pri nakupu tisoč litrov kurilnega olja pa 183 evrov, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Za liter 95-oktanskega bencina bo, ob znižani trošarini, ki je določena na 0,47457 evra/liter (trošarina pred spremembo 0,49934 evra/liter), na vseh bencinskih servisih v novem 14-dnevnem obdobju treba plačati 1,466 evra na liter (cena bencina pred spremembo 1,436 evra na liter), pri 50 litrih to znese 73,30 evra. Če vlada ne bi regulirala cen bencina ter ne bi znižala trošarin, bi bilo po ocenah ministrstva za liter bencina treba odšteti okoli 1,576 evra.
Liter dizla bo ob znižani trošarini, ki je določena na 0,36277 evra/liter (trošarina pred spremembo 0,43869 evra/liter), na vseh bencinskih servisih v novem obdobju znašal 1,528 evra na liter (cena dizla pred spremembo 1,465 evra na liter), kar pri 50 litrih znese 76,40 evra. Če vlada ne bi regulirala cen dizla ter ne bi znižala trošarin, bi po njihovih ocenah za liter dizla bilo treba odšteti okoli 1,702 evra.
Za liter kurilnega olja bo, ob spremenjeni trošarini, ki je določena na 0,11180 evra/liter (trošarina pred spremembo 0,17700 evra/liter), v novem 14-dnevnem obdobju treba plačati 1,159 evra na liter (cena kurilnega olja pred spremembo 1,071 evra na liter). Pri naročilu tisoč litrov kurilnega olja bo potrošnik tako plačal 1.159 evrov (brez prevoza). Če vlada ne bi regulirala cen kurilnega olja, bi bilo po oceni ministrstva treba odšteti okoli 1,342 evra na liter. Potrošnik bi za nakup tisoč litrov plačal 1.342 evrov, kar pomeni, da pri tisoč litrskem rezervoarju potrošnik privarčuje 183 evrov, so še sporočili z ministrstva.
Odlok o razglasitvi nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo
Vlada je na dopisni seji ob znižanju trošarine za energente sprejela tudi odlok o razglasitvi nižje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo. Neposredne motnje v oskrbi s plinom v Sloveniji sicer trenutno niso verjetne, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Vlada je z odlokom ministru, pristojnemu za energijo, naložila ustanovitev krizne skupine za spremljanje razmer na energetskih trgih. Skupino bodo sestavljali predstavniki ministrstva, energetskih družb in regulatorja, njena naloga pa bo spremljanje razmer ter pravočasno obveščanje vlade in priprava morebitnih ukrepov.
Kot pojasnjujejo, razglasitev nižje stopnje tveganja pomeni preventivni ukrep v skladu z energetskim zakonom in evropskimi predpisi na področju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in plinom. V tej fazi še ne gre za krizne razmere, temveč, poudarjajo, za okrepljeno spremljanje razmer in pravočasno pripravo na morebitne motnje.
Razlog za ukrep so povečana tveganja na evropskih energetskih trgih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki vpliva predvsem na cene plina. V zadnjih dneh so se borzne cene plina v Evropi zvišale za približno 25 do 48 odstotkov, skladišča plina v EU pa so trenutno napolnjena le od približno 20 do 30 odstotkov. Za zanesljivo oskrbo v prihodnji zimi bi morala biti do konca oktobra napolnjena do 90 odstotkov.
Ob tem na ministrstvu še dodajajo, da neposredne motnje v oskrbi s plinom v Sloveniji trenutno niso verjetne, vendar razmere zahtevajo okrepljeno spremljanje in pravočasno pripravo energetskih podjetij ter odjemalcev na morebitne spremembe na trgu.
