Vlada je ocenila, da navedbe pobudnikov za referenduma o državnem holdingu in reševanju bank glede zahteve DZ za presojo ustavnosti posledic morebitnih referendumov niso utemeljene.
Finančni minister Janez Šušteršič bi bil vesel, če bi dosegli dogovor in na odločitev ustavnega sodišča ne bi bilo treba čakati. Z mnenjem vlade so se danes strinjali tudi člani odbora DZ za finance in monetarno politiko. "Sprejem reform je zelo pomemben, da Slovenija ne bi obveljala za državo, v kateri so ključne odločitve blokirane," jim je povedal Šušteršič.
"Ne trdim, da so ukrepi idealni, pomenijo pa izboljšavo trenutnega stanja," je dodal minister. Zato meni, da sta zahtevi državnega zbora za presojo ustavnosti obeh referendumskih zahtev - o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank -, utemeljeni.
"Glede slabe banke so vsi pogovori v tem trenutku nemogoči"
Da od ustavnega sodišča zahteva presojo ustavnosti zahteve 30 poslancev za razpis referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, je DZ sklenil 6. novembra, 23. novembra pa je izglasoval še zahtevo za presojo ustavnosti posledic, ki bi jih imel morebiten referendum o zakonu o slabi banki.
Šušteršič bi bil zadovoljen, če bi glede referendumskih zahtev prišlo do dogovora s predlagatelji in ne bi bilo treba čakati na odločitev ustavnega sodišča. Pri holdingu je to celo mogoče, glede slabe banke pa so vsi pogovori v tem trenutku nemogoči, je povedal članom odbora. Referendum o Slovenskem državnem holdingu zahteva skupina opozicijskih poslancev, o slabi banki pa Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije.
Šušteršič prepričan, da bi referendum padel
Glede referenduma o zakonu o slabi banki tako Šušteršič meni, da ga lahko prepreči le še ustavno sodišče. A tudi, če bodo sodniki referendum dopustili, je prepričan, da predlog za zavrnitev zakona ne bo deležen zadostne podpore volivcev. Če bi zakon po kakšnem naključju padel, pa za leto dni podaljšujemo položaj, ko država nima možnosti za reševanje problema slabih bančnih terjatev, je še opozoril.
Pobudniki referenduma o Slovenskem državnem holdingu zakonu očitajo, da je predvidena oblika upravljanja državnega premoženja očitno izbrana z namenom zagotoviti čim večje možnosti obvladovanja državnega kapitala s strani vlade oz. izvršilne oblasti. Sindikat, ki zahteva referendum o zakonu o slabi banki, pa skrbi, da se bo sanacijo bank poplačalo z izkupičkom od prodaje podjetij.
4
