Vlada bo socialno ogroženim izplačala 200 evrov draginjskega dodatka

Vlada se je za razliko od prejšnje po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca odločila, da bodo pomoč usmerili ciljno in jo namenili tistim, ki jo najbolj potrebujejo. "Naš set pomoči naslavlja socialno ogrožena gospodinjstva in invalide," je dejal na novinarski konferenci po seji vlade.

Socialno ogrožena gospodinjstva so, kot je pojasnil, tista, v katerih živijo upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenih dodatkov. Teh je v Sloveniji 63.000.

Člani teh gospodinjstev bodo upravičeni do 200 evrov dodatka, v kolikor gre za samsko osebo. V kolikor gre za družine z enim staršem, se bo dodatek v višini 200 evrov povečal za 118 evrov za vsakega otroka oz. za polovico tega zneska, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. V primeru veččlanskih družin se bo pomoč prav tako seštevala. Če sta na primer v gospodinjstvu dva socialno ogrožena in oba brezposelna člana, bosta prejela 314 evrov pomoči, dodatno bo ta višja v primeru otrok.

S tega naslova bo pomoč po ministrovih pojasnilih prejelo približno 54.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, nekateri med njimi so tudi delovno aktivni, in 9000 prejemnikov varstvenega dodatka.

Drug sklop pomoči je namenjen invalidom. Naslavljajo tiste, ki so upravičeni do invalidnega nadomestila, takšnih je 7.400. "Vsak bo prejel po 200 evrov. V primeru, da invalid živi tudi v socialno ogroženem gospodinjstvu, bo prejel dodatke, ki mu pripadajo kot članu socialno ogroženega gospodinjstva in hkrati 200-evrsko invalidsko nadomestilo," je pojasnil Mesec.

"Pomembno je, da bomo tekom razdeljevanja pomoči od 1. novembra do 31. marca prihodnje leto v sisteme socialne varnosti povabili vse tiste, ki so do socialne pomoči upravičeni, pa jih ne prejemajo. Analize kažejo, da so to v prvi vrsti ljudje, ki živijo sami in so starejši od 65 let. V dobršnem delu primerov so to ženske, številne niti ne vedo, da jim pripada denarno socialna pomoč ali varstveni dodatek," je dejal.

Dodatki bodo izplačani na enak način kot so izplačane socialne pomoči, ne bo pa nikakor zamejeno, na kakšen način lahko gospodinjstva pomoč porabijo, je sklenil Mesec.

Vlada s 40-milijonskim paketom pomoči gospodarstvu

Vlada je v luči podražitev energije potrdila besedilo predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in plina. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana gre za prvi korak pomoči podjetjem, do sredine marca prihodnje leto bo izplačanih za 40 milijonov evrov pomoči.

Han je novinarjem po seji vlade povedal, da so se v zakonskem predlogu, ki ga bo obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet in je obenem usklajen z Evropsko komisijo, pri opredelitvi pomoči naslonili na enačbo, ki jo je v okviru začasnega okvirja za krizno državno pomoč zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic na trge energije in surovin predvidela Evropska komisija.

Gospodarstvu bo tako država pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu.

Predvidene so tri vrste pomoči iz omenjenega okvirja. Ena je pomoč v maksimalni višini 500.000 evrov, ena pa v višini maksimalno dva milijona evrov, pri čemer je pri obeh navzgor omejena pri 30 odstotkih stroškov. Tretja oblika pa prav tako predvideva največ dva milijona evrov na podjetje, namenjena pa je energetsko intenzivnim družbam in lahko pokrije do 70 odstotkov stroškov. Ta podjetja bodo ob vsaj 100-odstotnem povišanju stroškov morala izkazovati tudi izgubo iz poslovanja.

Do konca leta bodo po Hanovih besedah iz sredstev na postavki ministrstva za gospodarstvo izplačali 20 milijonov evrov, v prihodnjem letu do 15. marca pa še 20 milijonov. Vloge bo javni agenciji Spirit Slovenija treba oddati do 15. novembra prek posebne aplikacije. Podrobnosti bodo gospodarstvu še predstavili. Treba bo ponuditi tudi dokazila v obliki računov za energijo od 1. julija do konca leta.

Ukrep je po Hanovih besedah usklajen z gospodarskimi zbornicami, ki so s hitrim posredovanjem države zadovoljne, čeprav gospodarstvo pričakuje še bistveno več. A država je s sredstvi omejena, je opozoril minister. Predvideva, da bo vloge poslalo okoli 5000 podjetij, saj so nekatera mala in srednja podjetja naslovili že z regulacijo cen elektrike in plina ter s predlaganim znižanjem DDV na energente.

Se pa zaveda, da bodo prihodnje leto težave glede na trenutne rekordne cene elektrike in plina na trgih še precej večje, zato gre po njegovih besedah za prvi korak. Bo morala biti pa država po Hanovih navedbah zelo aktivna, da bo Evropska komisija začasni okvir državnih pomoči podaljšala tudi v 2023. Za to se bo zavzel pri ministrskih kolegih v EU. "Bistveno je, da bo okolje za gospodarstvo predvidljivo in da bi ga lahko naslednje leto ponovili, če bo prijel," je strnil Han.

Podjetja sicer po njegovih besedah že opuščajo porabo plina in prehajajo na alternativne energente. Tudi o porabi elektrike se tako v javnem kot zasebnem sektorju razmišlja drugače in podjetja zmanjšujejo porabo, dokler jim trg to omogoča. Morda bo kriza omogočila tudi, da bomo pri zelenem prehodu končno prešli od besed k dejanjem, je še dejal minister.