Sreda, 5. 3. 2025, 19.33
7 ur, 53 minut
Vlada bo še naprej zagotavljala stabilno financiranje znanosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Tako Golob kot Papič sta poudarila, da znanost lahko doseže svoj pravi potencial le s povezovanjem različnih disciplin. Najuspešnejše rešitve so tiste, ki združujejo naravoslovje, družboslovje in humanistiko, vendar pa znanstvena področja prepogosto ostajajo znotraj svojih okvirov, namesto da bi sodelovala, je dejal premier Golob.
Vlada bo še naprej zagotavljala stabilno financiranje slovenske znanosti, saj je to najboljša investicija v prihodnost družbe, je danes na sklepnem pogovoru v okviru Shoda za znanost v atriju ZRC poudaril premier Robert Golob. Raziskovalci so pozdravili povečevanje državnih sredstev, namenjenih za znanost, opozorili pa tudi še na nekatera nerešena vprašanja.
Premier Robert Golob je danes poudaril, da bo vlada še naprej zagotavljala stabilno financiranje znanosti. "Odgovor, kako bomo to storili, je preprost. S tem, da si bomo zagotovili nov mandat," je dejal. "V zadnjih treh letih smo dokazali, da lahko povečujemo sredstva za znanost, ker verjamemo, da je to najboljša investicija za prihodnost družbe," je dodal.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem poudaril tudi danes sprejet predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerim še dodatno zvišujejo sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka BDP. Poudaril je, da zakon ureja financiranje tako temeljnih kot aplikativnih raziskav in inovacij, kar naj bi izboljšalo celoten raziskovalni sistem.
Iz teorije v prakso
Raziskovalec Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je danes sicer opozoril na problematiko večjega vlaganja v inovacije in zanemarjanja temeljnih raziskav. Papič je prepričan, da brez temeljne znanosti ni napredka, vendar pa je ključno tudi praktično izkoriščanje znanja za družbo. "Raziskovalci morajo imeti v mislih, kako lahko njihovo delo koristi družbi, ne le akademskemu napredku," je povedal. "Tudi majhne države, kot je Slovenija, lahko dosežejo vrhunske rezultate, če se osredotočijo na nove raziskovalne teme in odprte priložnosti," je ob tem dodal Golob.
Raziskovalci so na dogodku sicer izpostavili nevarnost krčenja proračuna za temeljne raziskave zaradi povečanega financiranja oboroževanja v EU. Golob je ob tem poudaril, da obramba in varnost nista zgolj nakup orožja, temveč širši koncept, v katerem ima znanost ključno vlogo. Napovedal je, da se bo jutri udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta, kjer bo govora tudi o obrambno-varnostnih izdatkih. Tam bo, kot je dejal, zagovarjal stališče, da bi morala EU več vlagati v znanstvene inovacije, ki prispevajo k varnosti in razvoju družbe.
Tako Golob kot Papič sta poudarila, da znanost lahko doseže svoj pravi potencial le s povezovanjem različnih disciplin. Najuspešnejše rešitve so tiste, ki združujejo naravoslovje, družboslovje in humanistiko, vendar pa znanstvena področja prepogosto ostajajo znotraj svojih okvirov, namesto da bi sodelovala, je dejal Golob.
Preobremenjeni z birokracijo
Raziskovalci so danes opozorili tudi na preobremenjenost raziskovalcev z administrativnim delom, saj vse več časa porabijo za pisanje projektnih prijav namesto za dejansko raziskovalno delo. Golob je ob tem poudaril, da se vlada zaveda te težave in da bo prizadevanja za zmanjšanje birokracije nadaljevala, saj bi morali raziskovalci svojo energijo nameniti znanosti.
Direktor ZRC SAZU Oto Luthar pa je opozoril tudi na zaostajanje Slovenije na področju raziskovalne infrastrukture, saj je marsikje že dotrajana. Ponovno je izpostavil pobudo za oblikovanje posebnega zakona o raziskovalni infrastrukturi, ki bi omogočil stabilno rast in razvoj tega ključnega področja. Minister Papič je ob tem poudaril, da je dolgoročno zagotavljanje sredstev ključna prioriteta, ne glede na to, ali bo urejeno z novim zakonom ali z noveliranjem obstoječih predpisov.
