Četrtek, 9. 12. 2021, 8.15
2 leti, 10 mesecev
Violeta Tomić po boju s covid-19: jemala je tudi zdravila za parazite pri živalih
Poslanka iz vrst Levice Violeta Tomić je na družbenem omrežju zapisala, da se je "dva tedna borila s covid-19 in zmagala". Kasneje je v komentarjih zapisala še, da je pri zdravljenju jemala tudi dve zdravili, in sicer ivermektin in hidroksiklorokin. Gre za zdravili, ki nista priznani kot zdravili za zdravljenje covid-19. Iz Levice so nam sporočili, da se od njenega početja ograjujejo.
"V Levici se ograjujemo od početja Violete Tomić, povezanega z njenim nedavnim prebolevanjem okužbe s covidom-19. Ko gre za lastno, osebno zdravje, ima Violeta Tomić pravico do svobodne odločitve, tako kot vsak polnoletni posameznik ali posameznica. Kot politična organizacija pa se ograjujemo od zagovarjanja nepreverjenih in potencialno nevarnih zdravstvenih posegov, glede katerih ni zdravstvenega konsenza o njihovi učinkovitosti ali stranskih učinkih. Za odločanje o tem obstajajo utečeni postopki zdravstvene in farmacevtske stroke, v katere se kot politična organizacija ne mislimo vtikati.
Prebivalce Slovenije ponovno pozivamo k upoštevanju zdravstvenih ukrepov in odločitvi za cepljenje, ki je strokovno preverjena, najmanj tvegana in do nadaljnjega daleč najbolj učinkovita metoda za spopadanje z epidemijo."
Zdravilo ivermektin ni priznano kot zdravilo za covid-19. Gre za antiparazitik, ki se uporablja za zdravljenje okužb s paraziti pri ljudeh in živalih.
Zdravila za protiparazitsko zdravljenje se smejo uporabljati le pod zdravniškim oziroma veterinarskim nadzorom ter se predpisujejo in izdajajo le na zdravniški oziroma veterinarski recept, pojasnjujejo na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Ivermektin je predvsem favorit nasprotnikov cepljenja. Med njimi jih precej verjame, da so farmacija, zdravstvene institucije in svetovne vlade del globalne zarote, katere namen je prikriti učinkovitost ivermektina za zdravljenje bolezni covid-19, saj naj bi bil kot generik preveč poceni, da bi bil dobičkonosen.
Pri zdravilu hidroksiklorokin, ki se ga je poslužila poslanka, koristi zdravljenja niso bile ugotovljene. Gre za zdravilo za zdravljenje malarije in nekaterih avtoimunskih bolezni.
Gre torej za zdravili, ki ne le, da niso namenjena zdravljenju proti covid-19, ampak so celo odsvetovana zaradi številnih resnih stranskih učinkov, med drugim tudi zastrupitev.
Tomićeva je zatrdila, da so ji omenjena zdravila pomagala, je pa v objavi zapisala še, da je "ta bolezen je res drugačna od vsega, kar sem izkusila do zdaj. Neznosne bolečine v sklepih in mišicah, popolna utrujenost, plehnat okus v ustih, krvavitve...".
Poslanka naj ne bi bila cepljena
V poslanski skupini Levica nikoli niso potrdili, da poslanka Violeta Tomić ni cepljena, so pa večkrat potrdili, da se eden od poslancev zaradi osebnih razlogov ni cepil. Tomićeva je sicer tudi že v preteklosti večkrat javno nasprotovala cepljenju.
Pred nekaj meseci je k javnemu dialogu o uporabi ivermektina pozivala tudi nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc.
Na družbenem omrežju Twitter je zapisala, da je stroka po vsem svetu razdeljena in da je vse več kredibilnih raziskav, ki naj bi nasprotovale uradnim izjavam politikov:
Potrebujemo javni #dialog! Stroka po vsem svetu je razdeljena, vse več je kredibilnih raziskav, ki nasprotujejo uradnim izjavam politikov! Soočimo različne vire in analize v javnem pogovoru! #SkupajVemo #Covid #ivermectin #javnozdravstvo #thenextstep #publichealth https://t.co/mzgrUsSi0I
— Violeta Bulc (@Bulc_EU) August 15, 2021
Težko bi bilo sicer reči, da je bila stroka glede ivermektina dejansko razdeljena, saj uporabo antiparazitika za zdravljene bolezni covid-19 priporoča zelo majhen delež stroke, to pa odsvetuje tudi farmacevtsko podjetje Merck, ki je odkrilo ivermektin. Precej študij, ki so domnevno ugotavljale učinkovitost ivermektina za zdravljene covida, je bilo sicer že ovrženih (berite v nadaljevanju) oziroma je šlo za tako imenovane študije in vitro, ki so pod drobnogled vzele dogajanje v petrijevki in ne v človeškem telesu.
V laboratorijskih pogojih je ivermektin res zavrl razmnoževanje koronavirusa sars-cov-2 v ledvičnih celicah opic oziroma koncentracijo virusa v celicah zmanjšal za kar pettisočkrat. Za dosego takšnega rezultata je bila sicer potrebna količina zdravila, ki bi bila ob ustreznem prilagajanju razmerja prenevarna za človeško zdravje.
Nekatere študije in klinični testi, katerih namen je bil ugotoviti, ali ivermektin obolelim s koronavirusom dejansko pomaga pri preprečevanju težjega poteka bolezni ali smrti, so se sprva zdeli obetavni, a se je kasneje izkazalo, da so se dogajale metodološke napake oziroma celo odkrito potvarjanje podatkov.
V začetku julija letos je bil objavljen sveti gral za podpornike ivermektina – obširna metaanaliza 24 kliničnih testov, katere zaključek je bil, da je smrtnost pri pacientih, ki so prejeli ivermektin, za 56 odstotkov nižja kot pri pacientih v kontrolni skupini.
Toda avtorji metaanalize so le mesec dni pozneje sami objavili popravek in zahtevo za umik raziskave, saj so v nekaterih kliničnih testih, zajetih v študiji, odkrili metodološke nepravilnosti oziroma navajanje lažnih podatkov. Andrew Hill, britanski farmakolog in vodja raziskave, je zaradi objave popravka oziroma umika prvotne študije začel prejemati celo grožnje s smrtjo. Pošiljali so mu jih proticepilci in zanikovalci nevarnosti koronavirusa, ki niso želeli sprejeti novih odkritij, povezanih z ivermektinom.
Pred časom je Hill s sodelavci objavil novo metaanalizo kliničnih testov, iz katere sledi, da za zdaj ni dovolj dokazov, da bi ivermektin bistveno vplival na boljše možnosti preživetja bolezni covid-19.
Umiki študij, ki naj bi dokazovale učinkovitost ivermektina pri zdravljenju bolezni covid-19, se sicer vrstijo kot po tekočem traku. Pred dobrim mesecem dni je bila umaknjena tudi odmevna libanonska raziskava, katere avtorji so v vzorec pacientov vključili osebe, ki niso obstajale. Avtorji večine umaknjenih študij so se z retrakcijami tudi strinjali oziroma jih predlagali sami, nekateri pa še naprej zagovarjajo svoje ugotovitve.
Zagovornikov ivermektina ne prepriča niti farmacevtski gigant, ki bi imel z odobritvijo tega zdravila za zdravljene covida dobiček
Dokler ne bo znanih več podatkov oziroma dokler ne bodo opravljeni obsežnejši in bolj dosledni klinični testi, so uporabo ivermektina za zdravljenje simptomov bolezni covid-19 ljudem do zdaj odsvetovale že številne mednarodne avtoritete s področja zdravstva, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, ameriška Uprava za hrano in zdravila, Evropska zdravstvena organizacija. V Sloveniji sta podobno stališče izrazila UKC Ljubljana in Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
S klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so konec avgusta letos sporočili, da slovensko zdravstvo za zdravljenje bolezni covid-19 ivermektina ne uporablja, saj ni dovolj dokazov, da bi bilo to zdravilo učinkovito. "Zelo opevana egiptovska študija, ki je trdila, da ivermektin zelo zmanjša smrtnost pri bolnikih z boleznijo covid-19, je bila nedavno umaknjena s spletišča Research Square zaradi močnega suma, da gre za izmišljene podatke," so pojasnili.
Odklonilno stališče do uporabe ivermektina za zdravljenje bolezni covid-19 je objavil tudi ameriški farmacevtski gigant Merck, pri katerem so sicer odkrili in pred 40 leti kot prvi na svetu začeli tržiti ivermektin. Pri Mercku so zapisali, da za zdaj ni nobenih dokazov, da ivermektin kakorkoli pomaga pacientom z boleznijo covid-19.
Kljub priporočilom zdravstvene stroke in farmacije je ivermektin v nekaterih državah danes na voljo tistim, ki ga želijo uporabiti za boj proti bolezni covid-19. Med drugim je odobren na Slovaškem in Češkem, v Mehiki, Indiji in Peruju. Indija in Peru sta zdravljenje pacientov z ivermektinom sicer že opustila, saj ni bilo dovolj dokazov, da dejansko preprečujeta smrti oziroma težak potek bolezni covid-19.
266