Vedenje volivcev: Manj ko vemo o kandidatu, raje ga imamo

Vse od nastanka stranke Aktivna Slovenija (AS) leta 2004, ki je s Francijem Kekom na čelu volivce nagovarjala z novimi obrazi v slovenski politiki, v Sloveniji vlada obsesija z ustvarjanjem nove politike in novih obrazov. A novi obrazi v zgodovini sploh niso novost. "Novost so morda za Slovence, ki smo dolgo časa živeli v enopartijskem sistemu," pojasnjuje Janja Božič Marolt z Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Na političnem prizorišču se vse pogosteje pojavljajo novinci, ki imajo visoko prepoznavnost. Po Zoranu Jankoviću je prišel Miro Cerar, vmes pa številni manj prepoznavni igralci.

"Italijanski renesančni humanist Niccollo Machiavelli je že pred 500 leti v svoji politični razpravi Vladar zapisal, da ljudje vedno znova čutijo željo po menjavi obstoječega vladarja. Verjamejo, da bo naslednji vladar boljši. In to se pri nas dogaja v zadnjem obdobju," je fenomen novih obrazov pojasnila Božič-Maroltova.

Nadaljevala je, da se nova oseba na oblasti najprej zameri vsem tistim, ki jih odslovi, nato pa še tistim, katerih nerealnih pričakovanj ne more izpolniti.

Morda vas zanima še:

Na desni še ni bilo takšne gneče: bo to oslabilo blok?
Bo Zoranu Jankoviću uspelo strniti vrste vplivnih županov?

Novi obrazi razočaranim volivcem prinašajo vsaj kanček upanja

Na vprašanje, ali novi obrazi volivcem prinašajo vsaj kanček upanja, saj stari niso izpolnili njihovih pričakovanj, Božič-Maroltova odgovarja: "Manj kot vemo o kandidatu, raje ga imamo. Bolj kot nam je oddaljen, bolje ga ocenjujemo. Medtem ko poznane ljudi kritično ocenjujemo, se nam neznanci lahko prikupijo zaradi nastopa, pogleda, kaj šele zaradi podobe," ponazori.

Zaradi tega klasične stranke danes izgubljajo na pomenu, ker se nove ustvarjajo okoli močnega imena nosilca stranke. V resnici gre za blagovno znamko oziroma psihološko vrednost kandidata, ki je neprimerno večja od resnične oziroma racionalne vrednosti.

"Manj kot vemo o kandidatu, raje ga imamo. Bolj kot nam je oddaljen, bolje ga ocenjujemo. Medtem ko poznane ljudi kritično ocenjujemo, se nam neznanci lahko prikupijo zaradi nastopa, pogleda, kaj šele zaradi podobe," je ponazorila Janja Božič Marolt iz Mediane. Foto: STA , "Recept v Sloveniji je znan. Pojaviti se moraš dober mesec pred volitvami, da te volivci nimajo časa spraševati, kaj boš zares naredil. Potem lahko zmagaš oziroma upaš na dober rezultat," se strinja Zenel Batagelj iz agencije za javnomnenjske raziskave Valicon. Božič-Maroltova poudarja, da si to lahko privoščijo le prepoznavni obrazi, kot je Zoran Janković, ki ga ljudje že poznajo, preostali bistveno težje.

Ni normalnih volitev, temveč taktično glasovanje

Batagelj pojasnjuje, da sta politika in javnost potrebovali kar nekaj časa, da sta doumeli, da v Sloveniji v resnici že desetletje obstaja taktično glasovanje. To pomeni, da si del volilnega telesa na oblasti nikakor ne želi, da bi zmagali "rdeči" ali Janez Janša. "Ko so politiki razumeli vedenje volivcev, so začele po enakem načelu delovati vse stranke. Ker je danes to postalo že splošna resnica, si bodo morale stranke izmisliti nov recept. Če jih preveč uporablja enakega, ta namreč ne deluje več," je prepričan Batagelj.

Pojav novih strank in drobljenje volilnega telesa bo po njegovem mnenju zanimivo opazovati, hkrati pa bo zaradi tega izjemno težko napovedati razplet. Veliko majhnih strank namreč sproža vprašanje, katera od njih bo prestopila volilni prag. Zato začnejo volivci taktizirati. "Majhne stranke imajo dva cilja. Nekatere želijo prestopiti volilni prag, nekatere pa zgolj preseči enoodstotni prag, ki jim prinaša financiranje stranke skozi ves mandat. Zadnje bi lahko bilo poslovni model marsikatere od majhnih strank," meni Batagelj.

Napovedovanje izidov letos morda najtežje v zgodovini

Da imajo raziskovalci javnega mnenja letos najbolj nehvaležno vlogo v novejši zgodovini, se strinja tudi Janja Božič Marolt. "Med prvimi tremi največjimi strankami bo velika gneča, še večja pa pri vstopu v parlament," napoveduje. Napovedovanje izidov močno otežuje tudi vse večja apatičnost volivcev. Desetina volivcev se namreč odloči šele na dan volitev. "Pomlad bo vroča," je sklenila Božič-Maroltova.

"Recept v Sloveniji je znan. Pojaviti se moraš dober mesec pred volitvami, da te volivci nimajo časa spraševati, kaj boš zares naredil. Potem lahko zmagaš oziroma upaš na dober rezultat," pravi Zenel Batagelj iz Valicona. Foto: STA , Tudi Batagelj opozarja, da zaupanje volivcev v politiko drastično upada. Na drugi strani pa delež volivcev, ki se odločajo v zadnjih štirih dneh, nenehno raste. K temu zagotovo pripomoreta všečnost novih obrazov in nova retorika kandidatov.

"Gre za tako imenovane instant volivce, ki se odločajo v zadnjih dneh kampanje. Ker na njihove odločitev precej vplivajo javnomnenjske raziskave, se ljudje tudi odločajo za taktično glasovanje," je še sklenil Batagelj.