Večina tujih delavcev v Sloveniji prihaja iz držav bivše Jugoslavije (video)

Izpostavili so nujnost uvedbe solidarne odgovornosti. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je na novinarski konferenci predstavil nekaj podatkov migrantske politike in poudaril, da je Slovenija v petih letih izgubila skoraj tisoč državljanov z najmanj višješolsko izobrazbo. Največ jih je odšlo v Nemčijo (22 tisoč), Avstrijo (8300) in Italijo (3400).

V letih 2008-2012 se je k nam priselilo skoraj 78 tisoč tujih državljanov V letih 2008-2012 se je k nam priselilo skoraj 78 tisoč tujih državljanov, od tega jih je 1. januarja letos še vedno prebivalo 56 tisoč ali 72 odstotkov. V Sloveniji je izdanih slabih 28 tisoč veljavnih delovnih dovoljenj, od tega skoraj 26 tisoč za državljane bivše Jugoslavije, med njimi jih je največ iz BiH (okoli 12 tisoč).

Lukič je v nadaljevanju izpostavil problematiko napotenih delavcev v druge države EU, pri čemer slišimo le negativne zgodbe. Ob tem je spomnil, da se sprejemanje evropske direktive za boljšo zaščito delavcev, ki so napoteni na začasno delo v tujino, bliža h koncu. "Najpomembnejše, da se po celotni verigi implementira verižna odgovornost, ne samo celotni verigi podizvajalstva, ampak tudi po vseh dejavnostih in ne le v gradbeništvu," poudarja Lukič.

Opozoril je tudi na težave pri izvajanju sporazuma o zaposlovanju z BiH v zvezi z odpovedjo pogodbe o delu delavcu migrantu. Ministrstvo za delo je pozval k ponovnemu odprtju tega sporazuma, notranjega ministra Gregorja Viranta in ministrico za delo Anjo Kopač Mrak pa, naj pojasnita, kaj se dogaja s spremembami zakona o tujcih, ki naj bi bil sprejet do konca leta in v katerem ZSSS predlaga enotno dovoljenje za bivanje in delo.

Marko Tanasić, ki se ukvarja z migrantsko politiko, je spregovoril o konkretnih situacijah oz. primerih izkoriščanja delavcev migrantov. Po njegovih besedah so izkoriščevalski delodajalci okoli tega zgradili poslovni model "za hitri zaslužek". Podjetje, ki je ustanovljeno samo za napotovanje, delavca napoti v drugo državo na delo, tam ga ne plačajo, ga zavržejo, lastnik podjetje pa pobere zaslužek in nato izgine, je opisal Tanasić. V teh primerih je po njegovem prepričanju treba uvesti solidarno odgovornost.