Na podlagi domnevnih posnetkov pogovora med arbitrom Sekolcem in zastopnico Slovenije Drenik, ki jih je objavil Večernji list, pravnica Vasilka Sancin meni, da je šlo za nedopustno komunikacijo.
"Če gre za pristne posnetke, je to nedopustna komunikacija," nam je o domnevnih prisluhih pogovora med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko zastopnico pred sodiščem Simono Drenik z ministrstva za zunanje zadeve, povedala strokovnjakinja za mednarodno pravo Vasilka Sancin, ki je med drugim sodelovala pri pripravi memoranduma o meji s Hrvaško. "Tudi nacionalni sodniki morajo biti nepristranski in ne smejo imeti vsebinske komunikacije s predstavniki in predstavnicami vpletenih držav."
Sekolec je sodeč po posnetkih, ki so jih objavili na spletni strani Večernjega lista, Drenikovi pripovedoval podrobnosti pogovora med predsednikom sodišča Gilbertom Guillaumeom in ostalimi arbitri. Po besedah Sekolca naj bi predsednik sodišča arbitrom že v zgodnji fazi postopka dejal, da so Slovenci na morju dobili, kar so hoteli, in da jim bosta pripadli najmanj dve tretjini Piranskega zaliva, Sekolca pa naj bi predsednik prosil, naj ne dela težav glede kopenske meje. Rezultat takšne rešitve naj bi bil, da bo delitev v korist Slovenije v razmerju 75:25 ali 66:33.
Sekolec lahko odstopi sam, ali pa se proti njemu sproži postopek izločitve
Kaj se bo zgodilo po razkritju, je po njenih besedah težko napovedati. Sekolec lahko odstopi sam, nato pa se sodišče odloči, ali bo na njegovo mesto imenovalo novega arbitra, ali pa bo postopek nadaljevalo v ožji sestavi. Če Sekolec ne bo odstopil, se lahko sproži postopek izločitve, kjer pa bo treba odločati na podlagi trdnih dokazov in kjer bo treba dokazati tudi, da gre za pristne posnetke.
"On ni arbiter samo v tem primeru, ampak ima vrsto gospodarskih in investicijskih sporov, v katerih deluje kot arbiter. Ena taka zgodba lahko uniči kariero takega arbitra, zato so pri takšnih zadevah še kako pozorni," je zatrdila.
Razkritje odločitve arbitražnega sodišča ne bi smelo spremeniti
Na vprašanje, ali lahko objava na spletni strani Večernjega lista vpliva na končno razsodbo arbitražnega sodišča, je Vasilka Sancin dejala, da mora biti "izid utemeljen na dejstvih in dokazih." Trenutno se ji zdi najbolj pomembno to, kakšni postopki bodo stekli glede izločitve in imenovanja morebitnega novega arbitra.
Je tudi Hrvaška kršila pravila?
Je pa Vasilka Sancin za STA opozorila na še en vidik: po pravilih stalnega arbitražnega sodišča mora stranka, ki je seznanjena z nekim dejstvom, ki vzbuja sum v nepristranskost in neodvisnost arbitra, to drugi stranki in arbitražnemu tribunalu naznaniti v roku 30 dni.
Če bi torej hrvaška stran že dlje časa vedela za sporne pogovore in imela posnetke - ti so po navedbah Večernjega lista nastali že novembra lani in januarja letos - ter s tem ni seznanila ostalih strani, potem bi tudi sama kršila pravila oziroma bi se sama odpovedala pravici, da zahteva izključitev Sekolca
Božo Dimnik o tem, da je Gilbert Guillaume napovedal odločitev: Ni govora!
"Ni govora. Lahko povem, da gotovo ne drži, da je predsednik sodišča Gilbert Guillaume dal kakršnokoli izjavo ali komentiral, kakšna bo rešitev spora. To si je nekdo izmislil. O tem človeku vem dovolj in stoodstoten sem, da tega ni rekel. On gotovo ne. Drugo je, če so o tem govorili po kakšnih kuloarjih," je bil odziv Boža Dimnika na navedbe hrvaškega časopisa.
O pisanju Večernjega lista, da bi Sekolec poskusil od Slovenije dobiti določene dokumente, z njimi pa potem vplivati na odločanje drugih sodnikov, Dimnik pravi: "Težko komentiram, razen če ne gre za zakonito dopolnitev dokumentacije. Ne verjamem, da bi se slovenski sodnik spustil v kaj takšnega. Stvari, ki niso legalne, je zelo težko prikriti. Nezakonitosti ali česa, kar diši po tem, gotovo ni naredil," je prepričan predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva ter dodaja, da so bile do zdaj večkrat v igri "špekulacije, ki jih podpira ali ena ali druga politika in ima od tega koristi".
Po rešitvi se bodo odnosi uredili
Dimnik sicer pričakuje, da se bodo odnosi po odločitvi o mejnem sporu, kakršnakoli že bo, uredili. "To je edini pravi način, da se odnosi normalizirajo. V vseh letih so neurejene odnose izkoriščali le za protipropagando in škodovanje dvostranskim odnosom."
Odločitev v nobenem primeru ne bo vsem všeč, a iz tega ne bo izviralo sovraštvo, kot se to dogaja zdaj, razmišlja Dimnik.
"To bo slej ko prej izzvenelo, praksa bo pokazala dejansko stanje, v to se bomo vživeli. Neizkoriščene možnosti, ki jih je še ogromno, pa bomo začeli izkoriščati v obojestransko korist," še pravi dober poznavalec odnosov med državama sosedama.
3
