Varnost pri delu v gozdovih: Slovenci smo na dnu lestvice

Trenutna ocena količin poškodovanega lesa, predvidenega za posek po ledeni ujmi, znaša okoli sedem milijonov kubičnih metrov, pojasnjuje naš sogovornik Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na Zavodu za gozdove Slovenije.

Zasebni lastniki gozdov bodo morali tako očistiti oziroma izvesti dela gozdne higiene na okoli 400 tisoč hektarjev gozdov, v državnih gozdovih pa na okoli 70 tisoč hektarjev.

Kakšno opremo uporabljajo lastniki gozdov? Delo v gozdu je po oceni našega sogovornika eno najbolj nevarnih. Posebej izpostavlja dela z motorno žago in drugimi orodji, ki imajo rezila, ročno spravilo in ročno nakladanje lesa, spravilo lesa s traktorji ter vožnjo lesa po gozdnih vlakah in poteh.

Natančnih podatkov o opremi, ki jo uporabljajo tisti, ki se odpravljajo na delo v gozdove, ni. Je pa dejstvo, da je ledena ujma povzročila zelo veliko škode, posledično se lastniki gozdov, tudi tisti, ki sicer niso kmetje, z razpoložljivo mehanizacijo in opremo, ki je pogosto neprimerna, odpravijo na delo.

Čiščenje gozdov pa je oteženo, saj je dostopnost pogosto slaba, prav tako pa nevarnost pri delu povzročajo na pol podrta drevesa in veje.

Zato je toliko bolj pomembno, da so tisti, ki se odpravijo v gozd, primerno opremljeni in usposobljeni. Znanje in primerna oprema bosta zagotovo pripomogla k večji varnosti pri delu v gozdovih.

Pred odhodom v gozd po znanje in opremo Predvsem pa v času po ledeni ujmi na prizadetih območjih na zavodu za gozdove še dodatno načrtujejo izvedbe demonstracij varnega dela sečnje v ujmah poškodovanega drevja in druge tečaje varnega dela v gozdu.

Termini in lokacije tečajev so redno objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije, medtem ko usposabljanja s stroji za delo v gozdu v Sloveniji ni in se morajo strojniki usposobiti v tujini.