V vrtcih in šolah že devetič jedli tradicionalni slovenski zajtrk

V prej omenjeni vrtčevski enoti na Ptuju so sicer danes pričakovali kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, a je zaradi bolezni namesto nje prišla vodja njenega kabineta Andrejka Majhen. Obiskali so jih tudi županja Nuška Gajšek ter nekateri lokalni pridelovalci in predelovalci hrane.

Otroci zelo radi jedo vse domače jedi

Otroci v vrtcih in šolah letos že devetič obedujejo živila iz lokalnega okolja. Letošnji zajtrk poteka pod geslom Hvala za naš super zajtrk!. Vrtčevski otroci s Ptuja so se na obisk lepo pripravili in pripravili bogat kulturni program, nato pa se odpravili po igralnicah na zaslužen medeni zajtrk. Ena od njihovih vzgojiteljic Vesna Sodec Grula je povedala, da otroci zelo radi jedo vse domače jedi, tudi vsakoletni dogodek pa k temu veliko prispeva, saj se tako najmlajši zavedajo pomena domače in lokalno pridelane hrane.

Predstavnica kmetijskega ministrstva je povedala, da so po vseh letih, odkar traja projekt, že zaznali trend, da se o prehranjevanju več pogovarjajo in da je že samo po sebi umevno, da otroci morajo zajtrkovati. Zagotovo je po njenem mnenju na tem področju še kar nekaj manevrskega prostora, zlasti med srednješolsko populacijo, v kateri marsikdo opušča redno prehranjevanje.

Prehranjevalne navade se oblikujejo že pri najmlajših. Foto: Getty Images

"Z ukrepi se na ministrstvu trudimo tudi za čim večjo nabavo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, kjer ugotavljamo, da je včasih povpraševanje celo večje od trenutnih zmožnosti lokalnih pridelovalcev," je dejala Majhnova ter spomnila, da so na voljo tudi sredstva in ukrepi, ki jih v ta namen zavodi lahko črpajo. Veliko je po njenem mnenju še možnosti zlasti pri izobraževanju tistih, ki so v njih odgovorni za naročanje hrane.

Vrtci vse leto sodelujejo s čebelarji in drugimi lokalnimi pridelovalci hrane

Da premalo pozornosti namenjamo zajtrkom, je dejala ptujska županja Nuška Gajšek, ki zato meni, da bi bilo treba že pri otrocih začeti promocijo zdrave in domače hrane. Ob tem bi si županja tudi želela, da bi slovensko hrano vsi skupaj bolj cenili in spoštovali, tega pa se je po njenem mnenju treba začeti učiti že v vrtcih.

Tudi na ptujski občini si prizadevajo za to, da bi bilo v vseh javnih zavodih več lokalno pridelane hrane, ki je bolj zdrava in za katero vemo, od kod prihaja, posebnih sredstev in ukrepov v ta namen pa za zdaj nimajo v načrtu. Po besedah ravnateljice Vrtca Ptuj Marije Vučak s ptujskimi čebelarji in drugimi pridelovalci hrane sodelujejo vse leto, saj si želijo, da bi otroci jedli zdravo ter da bi bila pot z njive na krožnik čim krajša.

Prehranjevalne navade se oblikujejo že pri najmlajših

Delež lokalno pridelane hrane pri njih povečujejo, a ta še vedno znaša le okoli desetino. Med to je največ zelenjave in sadja, kar je odvisno predvsem od sezone, pa tudi mleka, masla, pekovskega peciva in drugih mlečnih izdelkov. "Ker smo velik vrtec, je včasih težava, ker nam ne morejo stalno dobavljati," je pojasnila Vučakova.

Otroci imajo po njenih besedah sicer zelo različne okuse, zato vsem ni všeč vse, zagotovo pa se odnos do hrane oblikuje med najmlajšimi, pri čemer je v veliki meri odvisen od prehranjevalnih navad, ki jih pridobijo doma. Velikokrat so prav vrtci tisti, ki otrokom ponudijo drugačno in bolj tradicionalno hrano, jedi na žlico, domače namaze. Potem pa je tudi od staršev odvisno, kako otrokom prestavijo jedilnik v vrtcu, je dodala ravnateljica.