Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
29. 11. 2023,
16.24

Osveženo pred

2 meseca, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,17

Natisni članek

Slovenija UKC Maribor robot

Sreda, 29. 11. 2023, 16.24

2 meseca, 4 tedne

V UKC Maribor pacientom pomaga robotka Frida #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,17

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so v sklopu mednarodnega projekta HosmartAI, v katerem sodelujejo z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pripravili demo predstavitev robotke Fride in njen napredek v času intenzivnega testiranja, pri katerem sodelujejo tako zaposleni kot pacienti.

Robotko Frido so v mariborski bolnišnici v klinično okolje začeli uvajati pred letom in pol, ko so javnosti tudi predstavili prvi humanoidni robot na svetu. Vodja projekta je bil takrat Vojko Flis, ki je zdaj tudi v. d. direktorja UKC Maribor, na današnji predstavitvi pa je še enkrat poudaril, da je robot namenjen pomoči zdravstvenemu osebju, nikakor pa ne nadomestitvi zaposlenih.

Opravljala bo ponavljajoča, monotona dela 

"Že ob prijavi projekta smo razmišljali v to smer, da lahko takšne vrste robot osebje razbremeni. Velik del osebja je pred začetkom izražal bojazen, da jih želimo zamenjati z roboti, pojavljali so se tudi pomisleki, da tople roke medicinske sestre ni mogoče nadomestiti. To niti ni namen tega, pač pa ravno obratno, da ima medicinsko osebje več časa za pacienta," je dejal Flis.

Roboti bodo namreč v prihodnje opravljali ponavljajoča, monotona, dolgočasna in preprosta opravila, ki jih lahko prevzamejo, osebju pa bodo omogočali tudi njihovo krmiljenje z govorjeno besedo, kar bo pri Fridi in njenih naslednikih mogoče početi tudi v slovenskem jeziku.

V stiku je bila že s 400 pacienti 

Testiranja so doslej potekala na kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo ter na oddelku za torakalno kirurgijo, kjer so prišli v stik že z okoli 400 pacienti. Ti so se nanje po besedah Flisa odzvali zelo pozitivno, morda tudi zaradi tega, ker jim s tem pomagajo tudi razbiti monotonijo med bivanjem v bolnišnici.

Tudi pri zaposlenih po prvotnih pomislekih zdaj, ko so videli, čemu je robot namenjen in kako se obnaša, ti izginjajo, je še dejal Flis in dodal, da je novost za njih samo humanoidna oblika robota, medtem ko je umetna inteligenca pri njihovem delu prisotna že kar nekaj časa, predvsem v centralnem laboratoriju in še na nekaterih drugih napravah.

Po besedah vodje projekta HosmartAI Izidorja Mlakarja, ki prihaja s FERI, morajo klinično študijo izvesti zato, da bodo lahko ovrednotili delo robota. 

V interakcijo z robotom so že v predštudijah vključili več kot 400 pacientov, v sami študiji pa je doslej sodelovalo deset pacientov. Prvi rezultati so, tako Mlakar, zelo pozitivni, saj se je zlasti pri osebju pokazalo, da so po začetnem odklonilnem odnosu iz etičnih razlogov mnenje že zamenjali in so tovrstnemu razvoju bolj naklonjeni.

"Namen robota je, da opravi nekatera dela, ki jih zdaj počne medicinsko osebje, pa mu jih ne bi bilo treba. Eden takih primerov je ob sprejemu pacienta na oddelku, kjer je treba izpolniti vprašalnik, kar zdaj zaposlenemu vzame vsaj 15 minut časa. To lahko brez težav naredi tudi robot in na tem področju ga tudi testiramo," je pojasnil vodja projekta in dodal, da hkrati robot vse to tudi digitalizira in ni potrebno prepisovanje.

Naprava v osnovi stane 20 tisoč evrov 

Da bi robot lahko dokončno prevzel nekatera opravila, je po njegovem najprej treba dokončati predklinično študijo, po njej pa nekaj podobnega narediti še v kakšni drugi zdravstveni ustanovi v Sloveniji. Zatem je treba počakati na standardizacijo, kar lahko traja tudi od pet do sedem let, v tem času pa je treba ugotoviti, ali je investicija v napravo, ki že v osnovi stane 20 tisoč evrov, upravičena in bo v zadostni meri vplivala na delovni proces in počutje pacientov.

Skupna vrednost projekta HosmartAI je okoli deset milijonov evrov, od tega okoli 900 tisoč evrov pripade UKC Maribor in mariborski univerzi.

Marjan Mačkošek
Novice Novi predsednik sveta UKC Maribor je Marjan Mačkošek
Hlodovina
Novice Med razkladanjem hlodovine s prikolice huda poškodba 31-letnika
UKC Maribor
Novice V UKC Maribor moški grozil zdravniku in varnostnikom
Ne spreglejte