Sreda, 24. 2. 2021, 9.39
3 leta, 2 meseca
V torek potrdili 1.089 novih okužb #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
40
V torek so po podatkih Covid-19 Sledilnika ob 5.316 PCR-testih potrdili 1.089 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih je znašal 20,5 odstotka. Opravili so tudi 22.613 hitrih antigenskih testov. Vse pozitivne izvide hitrih testov preverjajo še s PCR-testi. V torek je umrlo še deset ljudi, skupaj že 3.802. V Sloveniji so do zdaj potrdili 35 primerov angleške različice virusa. Iz UKC Maribor pa so medtem sporočili, da se je pri njih okužil zaposleni, ki je bil pred tem cepljen z dvema odmerkoma.
-
13:45
Posledice ogrožajo mlade
Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi kaže, da velika večina upošteva predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, najbolj pa jih moti nočna omejitev gibanja. Na NIJZ še ugotavljajo, da bodo posledice epidemije najbolj prizadele mlajšo generacijo, ki ji bo treba posvetiti posebno pozornost.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) namreč opravljajo raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA, s katero želijo povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Hočevar Grom z NIJZ, je pandemska izčrpanost naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan.
Raziskava po njenih besedah daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge države, zato bodo podatki mednarodno primerljivi.
V tokratnem, šestem delu raziskave, je velika večina anketirancev navajala, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (94,3 odstotka), izogibanje obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (92,3 odstotka), ter vzdrževanje razdalje v javnosti (86,5 odstotka). Le okoli 60 odstotkov pa jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin.
Februarja pa so anketirance spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe oziroma njihovo sprostitev, ko smo prešli v oranžno fazo sproščanja ukrepov. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja, in sicer 88,8-odstotno. Ta prepoved je po besedah Hočevar Gromove že po prejšnjih raziskavah precej motila.
Med veljavnimi ukrepi pa anketirance najbolj moti omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le 31,4 odstotka vprašanih.
Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci. Najmanjše pa verske institucije, ministrstvo za zdravje in policija.
Da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije, meni 68 odstotkov anketirancev. Cepiti se namerava 55,2 odstotka vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični v primerjavi s starejšimi.
Njihova odločitev o cepljenju pa bo odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika.
Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja glede življenjskega sloga vprašanih. Skoraj polovica (45,4 odstotka) je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo, kar 34 odstotkov pa se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi težav, ki niso povezane s covidom-19. Hočevar Gromova zato v prihodnje pričakuje poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.
V šestem delu raziskave so tudi zaznali, da ima 21,5 odstotka anketirancev težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let (31,9 odstotka). To je po besedah Hočevar Gromove v skladu z napovedjo, da virus najbolj prizadene starejše, ukrepi za njegovo omejevanje pa mlajše.
To ugotovitev potrjujejo tudi odgovori na vprašanje o finančni situaciji. Da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej, je odgovorilo 25,3 odstotka vprašanih. Največje poslabšanje (35,3 odstotka) ocenjuje najmlajša skupina anketiranih, od 18 do 29 let. (STA)
-
13:20
Strategija sledenja sevom
Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, je danes predstavila nacionalno strategijo sledenja znanim in novim različicam novega koronavirusa, ki zajema pet sklopov. Tako sekvencirajo od pet do deset odstotkov vzorcev, pri katerih s PCR testom potrdijo okužbo, še posebej pri posebnih ciljnih skupinah, kot so tisti, ki se ponovno okužijo z novim koronavirusom, tisti, ki zbolijo po cepljenju, posamezniki, pri katerih po mnenju epidemiologov obstaja sum za okužbo s kakšno od novih različic.
Poleg tega bodo nove različice iskali s pomočjo dodatnega testiranja s presejalnimi PCR testi, s katerimi bodo testirali vsak deseti vzorec, pri katerem so potrdili okužbo.
Poleg tega bo NLZOH skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo sledenje morebitnim novim različicam s pomočjo analize odpadnih voda, pri čemer je prednost tega pristopa tudi v tem, da z njim lahko odkrijejo več morebitnih novih mutacij. Odpadne vode bodo analizirati tudi v bolnišnični odpadni vodi in bolnišničnem okolju.
Sicer pa nameravajo spremljati morebitne nove različice tudi pri živalih, kar bo opravljal Nacionalni veterinarski inštitut. (STA)
-
12:04
Pandemska izčrpanost
Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: S pomočjo podatkov raziskave o vplivu pandemije #COVID19 na življenje ljudi v Sloveniji #SIPANDA želimo povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v času med in po epidemiji #COVID19 v Sloveniji. pic.twitter.com/QQkBdw4u7Z
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na neko dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan. pic.twitter.com/NABl3UVPjr
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Eden izmed pomembnih strateških pristopov za vzdrževanje in podporo samozaščitnih ukrepov in vedenj je razumevanje ljudi in njihovo vključevanje v reševanje problemov ter priznavanje stisk ljudi in soočanje z njimi. pic.twitter.com/U3gEBvaFgO
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Raziskava #SIPANDA nam daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom: Če razumemo vedenje ljudi, lažje spreminjamo njihovo vedenje v pozitivno smer. S tem zmanjšujemo prenos in širjenje virusa, zmanjšujemo izčrpanost in stiske, povečujemo kakovost življenja, ohranimo delujoč zdravstveni sistem in zmanjšujemo neenakost v družbi.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom: Raziskava #SIPANDA poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let, s katero smo pričeli že 4. decembra lani. Izvajamo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bomo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge države, zato bodo podatki mednarodno primerljivi. pic.twitter.com/9aYMY7g6M5
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Po šestem valu raziskave, ki je potekala od 12. do 15. februarja 2021, smo ugotovili, da velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. pic.twitter.com/kIkKbaLAmX
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom: Osebe v največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (94,3 %), izogibanje obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (92,3 %), vzdrževanje razdalje v javnosti (86,5 %), najmanj pa upoštevajo priporočilo glede razkuževanja površin (59,5 %).
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: V tretjem valu raziskave, ki je potekal tik po božično-novoletnih praznikih, smo opazili, da je prišlo do upada upoštevanja ukrepa izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku. Ta upad je bil pričakovan, kasneje pa se je upoštevanje tega ukrepa dvignilo. pic.twitter.com/B0hiDdsdhb
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: V šestem valu raziskave smo anketirane osebe spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe, ki so stopili v veljavo 15. februarja, ko smo prešli v oranžno fazo. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja. pic.twitter.com/oduhlZ2tmd
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Anketirane osebe smo spraševali tudi v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. V vseh valovih imajo visoko zaupanje osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci. pic.twitter.com/mzI8ZqJSnR
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Po naši raziskavi 68 % anketiranih oseb meni, da cepivo proti #COVID19 lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Mlajši so glede cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi. 55,2 % anketirancev se namerava cepiti. pic.twitter.com/lgRXyfXhFQ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Anktirane osebe so v največji meri odgovarjale, da bo njihova odločitev o cepljenju odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom, @NIJZ_pr: Delež anketiranih oseb, ki so v stiski zaradi čakanja na cepljenje proti #COVID19 je znašal 13,5 %. Ta delež s starostjo narašča, kar je pričakovano. pic.twitter.com/GlcXQ0Aa7M
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021Ada Hočevar Grom: Skoraj polovica (45,4 %) anketiranih oseb je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo. Kar 34 % oseb se je izogibala obiska zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s #COVID19. 24, 4 % oseb je jedla več nezdrave hrane. pic.twitter.com/8ytJjuCNO3
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 24, 2021
V bolnišnicah se zdravi 546 ljudi (21 manj kot včeraj), od tega jih je 105 na intenzivni negi (dva manj kot včeraj). Skupaj je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 44 pacientov, iz bolnišnic pa je bilo skupaj odpuščenih 56 pacientov. V UKC Ljubljana se danes zdravi 188 covidnih bolnikov, od tega 27 na intenzivni terapiji.
V Sloveniji potrdili 35 primerov angleške različice virusa
Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je na današnji tiskovni konferenci povedala, da so v Sloveniji do zdaj na NLZOH in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo potrdili 35 primerov angleške različice novega koronavirusa ter nobenega primera brazilske ali južnoafriške različice.
Večina se je z angleškim sevom okužila v Sloveniji, ne v tujini
Kot je dodala, je od teh primerov 21 takšnih, ki nimajo potovalne anamneze, torej niso potovali v tujino. To pomeni, da so se z virusom okužili v Sloveniji. Večina prihaja iz osrednjeslovenske statistične regije.
Kot je pojasnila Žohar Čretnikova, so na NLZOH od 1. januarja do 22. februarja pregledali 1.475 vzorcev, pri čemer so pri 379 vzorcih pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1.096 vzorcih pa so skupaj s kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana določili celotne genome. Angleško različico so do sedaj zaznali pri šestih vzorcih od skupno 1.096. En primer so potrdili januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, pet pa so jih potrdili z nacionalno strategijo sledenja v januarju in februarju − dva primera sta iz jugovzhodne regije, en iz savinjske ter dva iz podravske regije. Južnoafriške in brazilske različice niso zaznali.
Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so po njenih besedah doslej potrdili angleško različico novega koronavirusa v 28 vzorcih, od tega jih je bilo 18 iz osrednjeslovenske regije. (STA)
Močno prevladuje ena različica virusa
V vzorcih iz diagnostičnih mikrobioloških laboratorijev NLZOH iz vse Slovenije močno prevladuje različica B 1.258.17, ki v Sloveniji predstavlja 78,5 odstotka vseh sekvenciranih genomov, je povedala Žohar Čretnikova. Kot je dodala, pri nas krožijo tiste genetske različice, ki so prisotne tudi drugod po Evropi.
Veliko novih okužb na Obali
Najbolj skrb vzbujajoče ostajajo razmere v obalno-kraški regiji. Včeraj je bilo v Kopru potrjenih kar 70 novih okužb, v Piranu 25, v Izoli pa 17. Sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje znaša 766.
V Sloveniji je trenutno 11.298 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom, kažejo podatki sledilnika za covid-19.
V torek so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 1.089 ljudeh, kar je deset manj kot v torek pred tednom dni (1.099).
V marcu dobava več kot 230 tisoč odmerkov cepiva
V četrtek se v Slovenji pričakujeta dobavi cepiv proti novemu koronavirusu Moderne in AstraZenece, skupaj 25.200 odmerkov, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V marcu pa pričakujejo dobave skupaj 232.335 odmerkov cepiv, od tega 99.450 odmerkov Pfizerjevega cepiva, 30 tisoč odmerkov Moderne in 102.885 odmerkov cepiva AstraZenece.
Pfizer je ta teden že dobavil 22.230 odmerkov cepiv proti novemu koronavirusu, se pa v četrtek pričakujta tudi dobavi cepiv Moderne in AstraZenece. Moderna bo predvidoma dobavila 8.400 odmerkov, od katerih bodo polovico uporabili za drugi odmerek, AstraZeneca pa 16.800 odmerkov, vsi bodo šli za prvi odmerek, so pojasnili na NIJZ.
Za Pfizerjevo cepivo so tudi v marcu predvidene dobave vsak ponedeljek, ko naj bi vsakič prejeli po 19.890 odmerkov. Za cepivo AstraZenece je v marcu predvidenih pet dobav, prva 4. marca, ko naj bi v državo prišlo 3.700 odmerkov, nato 8. marca predvidoma 24 tisoč odmerkov, 17. marca 16.911 odmerkov, 24. marca 41.084 odmerkov in zadnjega dne v marcu 44.890 odmerkov, navajajo na NIJZ. (STA)
Zadnja napoved: epidemija stagnira ali morda celo raste
Slovenija je trenutno v oranžni fazi epidemije. Za prehod v rumeno fazo, ki prinaša dodatna sproščanja, morata biti izpolnjena dva pogoja, to sta povprečno manj kot 600 novih okužb v zadnjih sedmih dneh in manj kot 500 hospitaliziranih covidnih bolnikov.
Po ocenah Instituta Jožef Stefan (IJS) epidemija trenutno stagnira, nakazuje pa se, da morda celo raste. "Zaradi cepljenja rizičnih skupin se število bolnišničnih obravnav predvidoma kljub temu ne bo (močno) povečevalo. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R = 1,0," so zapisali.
Šele maja manj kot 300 primerov na dan?
Dodajajo, da bodo lahko epidemiologi učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb padlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. "Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 771 in ocenjeno reprodukcijsko število R = 1,0, bi lahko to stanje dosegli šele maja," ocenjujejo na IJS.
40