Sobota, 9. 12. 2023, 22.00
11 mesecev, 2 tedna
V tem mandatu rekordno število zbiranj podpisov: zelena luč le peščici
Na podlagi ljudskih iniciativ je bilo v letu in sedmih mesecih vlade Roberta Goloba zbranih dovolj podpisov že za deset pobud zakonodajnih sprememb, kar je bistveno več kot v preteklih mandatih, ko je bilo z zbiranjem podpisov vloženih največ osem pobud. Kljub dovolj zbranim podpisom volivcev zeleno luč v parlamentu, kot je razvidno iz objavljenih podatkov, dočaka le peščica pobud.
V trenutnem mandatu, ki se je začel šele maja lani, je bilo do zdaj zbranih dovolj podpisov volivcev za kar deset predlaganih zakonov ali njihovih sprememb, od katerih so bili trije v državnem zboru sprejeti, štirje so še v obravnavi, trije pa so bili zavrnjeni.
Poleg tega še vedno poteka zbiranje podpisov za dve pobudi, in sicer za predlog Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema.
Preverili smo, kaj se dogaja s predlaganimi spremembami zakonov na podlagi zbiranja podpisov v aktualnem mandatu, kateri so bili v državnem zboru sprejeti, kateri zavrnjeni oziroma v kateri fazi zakonodajnega postopka so.
Katerim predlogom so dali zeleno luč?
Predlog zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli
V zadnjih dneh je v javnosti najbolj odmeval spremenjen Zakon o osnovni šoli, ki prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in obveznih tujih jezikov. Državni zbor ga je sprejel na 11. redni seji, 28. junija 2023.
Novela zakona predvideva nacionalno preverjanje znanja tudi za učence 3. razreda, obenem pa uvaja možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo. Novela zakona ob tem uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani
Na 11. redni seji, 28. junija 2023, je bil sprejet tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani, ki je uzakonil pravico vseh osnovnošolcev do brezplačnega kosila, a bo ta sprememba začela veljati šele 1. septembra 2027, do tedaj pa bo prehrana za otroke staršev z nižjimi dohodki še naprej subvencionirana.
Brezplačno kosilo za vse osnovnošolce bo na voljo šele 1. septembra leta 2027.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela
Državni zbor je na seji 18. oktobra 2023 sprejel Zakon o spremembi Zakona o urejanju trga dela, ki z dveh na največ štiri leta podaljšuje obdobje vključitve v javna dela.
Štirje še pod vprašajem
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja
Med bolj odmevnimi zakonskimi pobudami civilne družbe je zagotovo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, katerega pobudnika sta bila EKO Anhovo in dolina Soče – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo ter Zavod raziskovalni inštitut 8. marec. V državnem zboru so ga začeli obravnavati 22. septembra 2023, v naslednjem koraku pa bo o njem razpravljal parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Z novelo med drugim želijo izenačiti standarde izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov. Predlog novele so pripravili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanje okolja v dolini reke Soče.
Predlog zakona o izrednem zvišanju pokojnin
Za višje pokojnine se zavzema Ruparjeva civilna iniciativa Glas upokojencev, ki ji je v šestdesetih dneh uspelo zbrati pet tisoč podpisov. Predlog sicer podpira tudi skupina 26 poslancev poslanske skupine SDS, na zahtevo katerih naj bi v sklopu prve obravnave o predlogu razpravljal državni zbor.
Glede na zakonski predlog civilne iniciative Glas upokojencev bi pokojnine, ki ne presegajo tisoč evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1.500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1.500 evrov pa za pet odstotkov. Zakon bi veljal do sprejetja nove pokojninske reforme.
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Prva obravnava v državnem zboru se obeta tudi Predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, katerega pobudnik je društvo Srebrna nit. Predlog zakona je podprlo tudi 41 poslancev poslanske skupine Gibanja Svoboda, sedem poslancev SD in pet poslancev Levice, ki zahtevajo, da se opravi splošna razprava.
Zakonski predlog omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Predlog izrecno odreka pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je podprlo 53 poslancev koalicije.
Predlog za spremembo ustave
V četrtek, 23. novembra 2023, so pobudniki v državni zbor prinesli kar 56.267 podpisov volivcev za začetek postopka za spremembo ustave, v katero bi radi vpisali pravico do uporabe gotovine.
Zavrnjeni trije predlogi zakona
Državni zbor je na seji 22. septembra 2023 odločil, da novela Zakona o lokalnih volitvah ni primerna za nadaljnjo obravnavo, zato je bil zakonodajni postopek, ki ga je sprožila Piratska stranka s podporo več kot pet tisoč volivcev, končan. Z novelo je bilo sicer predvideno, da bi število mandatov županov omejili na največ dva zaporedna mandata.
Na 13. seji 17. oktobra 2023 so bili končani tudi zakonodajni postopki o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih.