Ponedeljek, 8. 5. 2023, 17.06
1 leto, 7 mesecev
V prihodnje verjetno kritih manj prispevkov za verske uslužbence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
1
Vlada namerava znižati delež državne pomoči verskim uslužbencem pri pokrivanju obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog spremembe zakona o verskih skupnostih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, spreminja višino namenske državne finančne pomoči. S sprejetjem spremembe zakona bi bila ukinjena uredba iz maja 2022, po kateri je država verskim uslužbencem, ki so izpolnjevali pogoje, krila prispevke v višini 100 odstotkov povprečne plače.
Predlog spremembe zakona posega v člen, ki določa višino osnove za državno finančno pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkev in drugih verskih skupnosti. Predlagana sprememba zakona zvišuje dosedanjo višino osnove z "najmanj 48 odstotkov", kot je bilo v veljavi po letu 2012, na "60 odstotkov" povprečne plače, kolikor je znašala osnova za kritje prispevkom pred uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ.
Na prvi pogled se delež prispevkov dvigne, ker pa predlog zakona hkrati ukinja uredbo vlade Janeza Janše, ki je lani določila pokrivanje prispevkov verskim uslužbencem v višini 100 odstotkov povprečne plače, se ta pomoč realno znižuje. Na ta način država višino sofinanciranja vrača na raven pred letom 2012.
Verske skupnosti niso zadovoljne
Nekatere verske skupnosti so ministrstvu podale pripombe na predlog zakona, ki pa so bile večinoma zavrnjene kot neutemeljene. Tako recimo tudi pripomba, da gre pri nižanju državne pomoči za poseg v že pridobljene pravice. Ministrstvo na to odgovarja, da finančna pomoč registriranim verskim skupnostim za državno plačilo prispevkov ni človekova pravica, pač pa je v polju proste presoje zakonodajalca, ki pa v ničemer ne posega v njihovo avtonomijo in svobodo delovanja.
Ministrstvo za kulturo kot enega od ciljev predloga zakona navaja prenehanje veljavnosti uredbe, ki je bila podlaga za stoodstotno pokrivanje prispevkov. Meni namreč, da je uredba v nasprotju z zakonom o verskih skupnostih zvišala višino državne pomoči ter s tem ustvarila nepričakovane finančne posledice za državni proračun. Predlog sprememb utemeljujejo tudi s tem, da morata biti pravica do namenske državne finančne pomoči in višina plačila prispevkov jasno določeni in urejeni z zakonom, ne pa s podzakonskim aktom, kot je uredba. Tej očitajo tudi, da je v nasprotju z zakonom opredelila status splošno koristne organizacije brez pravne podlage v zakonu in na priznanje statusa splošno koristne organizacije vezala posebne pravice, ki bi morale biti urejene v zakonu.
SŠK: Duhovnikom preti revščina na starost
Slovenska škofovska konferenca − Katoliška cerkev je s 727 upravičenci daleč največji prejemnik pomoči na področju plačevanja prispevkov − se boji, da bo uvedba predlaganih sprememb kratkoročno pomenila nižje prispevke za socialno varnost verskih uslužbencev, dolgoročno pa nižje pokojnine in šibkejšo socialno varnost verskih uslužbencev na stara leta ter večje tveganje za revščino, je za Družino pred dnevi dejal tiskovni predstavnik Gabriel Kavčič.
Odhodki iz proračuna bi se na račun sprememb letos zmanjšali za 866 tisoč evrov, prihodnje leto in v nadaljnjih dveh letih pa za dobrih 1,73 milijona evrov.
1