Torek, 28. 1. 2025, 14.07
1 dan, 12 ur
V Ljubljani dražji omrežnina za zemeljski plin, voda in odvoz smeti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Javno podjetje Energetika Ljubljana je pridobilo gradbeno dovoljenje za tehnološko preureditev prvega kotla, ki bo po novem namenjen kurjenju lesne biomase. Projekt je po besedah direktorja družbe Sama Lozeja ocenjen na več kot 100 milijonov evrov, zaključen pa naj bi bil v 2027. Z njim bo uporaba premoga v Ljubljani zmanjšana na minimum. Poleg tega je Lozej predstavil tudi novo višino omrežnine za distribucijo zemeljskega plina. Ta je z novim letom višja za 27 odstotkov, s položnicami za februar bo tako za povprečno stanovanje po ocenah z DDV višja za okoli štiri evre, za povprečno hišo pa za 8,5 evra. Bo pa skupna cena ogrevanja na plin za 41 tisoč odjemalcev oziroma 5.800 plinomerov Energetike Ljubljane letos nižja kot v 2024, je zagotovil Lozej. S 1. februarjem bodo prav tako začele veljati višje cene oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadno vodo ter komunalnimi odpadki, napoveduje javno podjetje Voka Snaga.
Lozej je na današnji redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića spomnil, da je ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja daleč največji v državi, proizvodni viri zanj pa so večinoma stari, zato so potrebne stalne investicije.
Tako je projekt nove plinsko-parne enote v Termoelektrarni-toplarni (Te-TOL) Moste, vreden 145 milijonov evrov brez davka, zdaj bolj ali manj v celoti zaključen in je enota tik pred polnim zagonom. S tem naj bi se za 70 odstotkov zmanjšala uporaba premoga pri oskrbi s toploto in elektriko, s tem pa tudi izpusti toplogrednih in škodljivih plinov ter prašnih delcev.
Računajo na kohezijsko sofinanciranje
V okviru razogljičenja proizvodnih virov bo Energetika zdaj prvi, premogovni blok oziroma kotel spremenila za uporabo izključno lesne biomase oziroma sekancev. To bo tako po Lozejevih besedah izključno "zelen" projekt, zaradi česar računajo na kohezijsko sofinanciranje.
Projekt nameravajo končati v letu 2027
Prejšnji teden je Energetika Ljubljana za projekt pridobila gradbeno dovoljenje, ocenjujejo pa ga na nekaj več kot 100 milijonov evrov.
V roku meseca dni Lozej napoveduje objavo mednarodnega razpisa za izbor dobavitelja tehnološke opreme. Med letom naj bi nato izvajalca izbrali in vmes zaprli še finančno konstrukcijo.
Kotel na lesno biomaso bo imel, tako pravi Lozej, prednost med proizvodnimi viri in bo deloval vso ogrevalno sezono. Po ocenah bodo v njem porabili okoli 200 tisoč ton domače lesne biomase in s tem nadomestili okoli 100 tisoč ton premoga, ki da ustvari približno 200 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida. Šlo bo torej za daleč največje zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v državi, je prepričan Lozej. Projekt nameravajo končati v letu 2027.
Že zdaj je sicer Energetika Ljubljana po Lozejevih navedbah največji porabnik lesne biomase v državi z okoli 100 tisoč tonami, skupaj s premogom pa jo kurijo v tretjem bloku Te-TOL. S preureditvijo prvega bloka se bodo premoga večinoma znebili, razen v najbolj mrzlih zimskih dneh, ko bodo še uporabili tretji blok.
Janković in Lozej spomnila na čimprejšnjo gradnjo sežigalnice
Janković je medtem pripomnil, da je Energetika Ljubljana tudi tretji največji proizvajalec elektrike v državi, ki zagotavlja 10 odstotkov vse proizvodnje elektrike v Sloveniji. S tem je Ljubljana pri elektriki več kot samozadostna. Oba z Lozejem pa sta pozvala k čimprejšnjemu sprejemu ustreznih odločitev na ravni države glede gradnje sežigalnice v Ljubljani.
S sežigalnico bo izpustov po njunem prepričanju še manj, cena ogrevanja pa bo za 20 odstotkov nižja kot sedaj, ko koncesionarji gorljive frakcije vozijo v sežigalnice v srednji in zahodni Evropi. Obenem bo Ljubljana po ocenah na področju energetske oskrbe s tem 70-odstotno samooskrbna.
Višina omrežnine za zemeljski plin višja od štiri do osem evrov
Lozej je na novinarski konferenci predstavil tudi novo višino omrežnine za distribucijo zemeljskega plina, ki velja od 1. januarja, distributerji pa jo določijo na podlagi metodologije Agencije za energijo. Omrežnina je z novim letom višja za 27 odstotkov, s položnicami za februar bo tako za povprečno stanovanje po ocenah z DDV višja za okoli štiri evre, za povprečno hišo pa za 8,5 evra.
Pri tem je Lozej spomnil, da se omrežnina za plin od 2018 ni povečevala in se je celo nekoliko zniževala. Ker pa je Energetika s 1. januarjem tudi za sedem odstotkov znižala ceno zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, bo skupna cena ogrevanja na plin za 41 tisoč odjemalcev oziroma 5.800 plinomerov Energetike Ljubljane letos nižja kot v 2024, je zagotovil. Ogrevanje s plinom bo tako v Ljubljani še vedno eno najcenejših v državi, enako kot po njegovih besedah velja za daljinsko ogrevanje s toplo vodo.
V Ljubljani bodo 1. februarja začele veljati višje cene oskrbe s pitno vodo ter ravnanja z odpadno vodo in komunalnimi odpadki. Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik je napovedal, da se bodo cene ravnanja s pitno in odpadno vodo za stanovanja povprečno povišale za od devet do 11 odstotkov, cene ravnanja z odpadki pa za od 15 do 19 odstotkov.
Polutnik je na današnji redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića povedal, da sta dvig cen na predlog Voke Snage soglasno potrdila nadzorni svet in svet ustanoviteljev. Cene se bodo zvišale zaradi dražjih delovne sile, materiala in energentov.
Dodal je, da je povprečna poraba vode na stanovanje v Ljubljani 13 kubičnih metrov, znesek na taki položnici pa se bo dvignil za 3,66 evra. "Glede pitne vode smo najcenejši v primerjavi z mestnimi občinami, pri smeteh pa še vedno ostajamo med najcenejšimi prevozniki oziroma podjetji, ki opravljamo to storitev," je poudaril.
Za storitve gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter ravnanja z odpadno vodo spremenjene cene za občane občin družbenic Javnega holdinga Ljubljana, torej občin Ljubljana, Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul, pomenijo med 9,7 in 11,3 odstotka višje stroške, so po dopisni seji sveta ustanoviteljev sporočili iz Mestne občine Ljubljana.
Za uporabnike, ki živijo v enostanovanjskem objektu, priključenem na kanalizacijo, se bo skupni mesečni znesek na položnici povišal za 3,66 evra oz. z 32,28 na 35,94 evra. Za uporabnike, ki živijo v večstanovanjskem objektu, se bo skupni znesek na položnici povišal za 2,01 evra na 22,77 evra.
Za uporabnike objektov z malimi komunalnimi čistilnimi napravami se bo znesek povišal za 0,47 evra na 27,95 evra, za uporabnike objektov z obstoječimi greznicami pa za 0,47 evra na 34,136 evra.
Storitve ravnanja s komunalnimi odpadki se bodo za občane medtem podražile za 15,7 do 19,6 odstotka. Stroški odvoza odpadkov na tri tedne v enostanovanjskem objektu se bodo s sedanjih 15,95 evrov zvišali na 18,46 evrov. Stroški odvoza enkrat na teden v večstanovanjskem objektu pa se bodo na osebo s sedanjih 7,13 zvišali na 8,53 evra.
Polutnik je opozoril, da je višji dvig cen ravnanja s komunalnimi odpadki izraz ogromnega dviga cen prevzema in obdelave gorljivih frakcij, torej tistih, namenjenih za sežig. Te morajo plačevati, ker v Ljubljani ni sežigalnice in ker sežigalnic v Evropi primanjkuje.Prevzem do 500 kilogramov nekomunalnih, torej gradbenih odpadkov v Zbirnem centru Barje za občane ostaja brezplačen, spreminja pa se sprejem azbestnih odpadkov in izolacijskih materialov, ki jih ne bodo več sprejemali brezplačno. Sprejem gradbenih odpadkov za samostojne podjetnike in podjetja ostaja plačljiv.
Janković je dejal, da v Ljubljani kljub dvigu cen pri obdelavi odpadkov ostajajo najcenejši. Ob tem je ponovil, da je sežigalnica potrebna, saj trenutno odpadke s tovornjaki vozijo "po vsej Evropi". Računa, da bo država koncesijo za sežigalnico podelila v tem letu, napovedal pa je tudi še eno ustno obravnavo predloga uredbe o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. "Mi pripravljamo vso potrebno dokumentacijo," je dejal.
V tujino letno izvozijo približno 80 tisoč ton komunalnih odpadkov, Voka Snaga pa za odvoz tone odpadkov povprečno plača 292 evrov. Polutnik je pojasnil še, da odpadke prevzemata podjetji Saubermacher in Kostak, ki odpadke vozita v Avstrijo in Nemčijo.
Decembra je medtem mestna občina podala vlogo za spremembo zadnjega gradbenega dovoljenja za kanal C0, saj so del trase kanala spremenili. Janković je danes dejal, da je trasa ostala na istih zemljiščih, le premaknili so jo dlje od meje s sosednjimi zemljišči. Glede podražitve projekta pa je Polutnik dejal, da ni šlo za podražitve, ampak za dvig plač in materiala v času covida-19 ter za dodatna dela.
