Petek, 6. 1. 2023, 13.19
1 leto, 3 mesece
V Ljubljani so z vojaškimi častmi pokopali Janeza Zemljariča #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
218
V Ljubljani so danes z vojaškimi častmi pokopali dolgoletnega politika in gospodarstvenika Janeza Zemljariča. Ta je bil v svoji politični karieri v času socialistične Slovenije med drugim predsednik slovenske vlade, še pred tem pa notranji minister in načelnik slovenske Službe državne varnosti (SDV).
Foto: Bojan Puhek
Med udeleženci pogreba Janeza Zemljariča je bil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, prišel je tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Janez Zemljarič je umrl 30. decembra lani na svoj 94. rojstni dan. Rodil se je decembra 1928 v Bukovcih pri Ptuju v kmečki družini. Od oktobra 1944 do konca vojne je kot najstnik sodeloval v narodnoosvobodilnem boju (NOB) kot kurir in terenski delavec.
Začetek vzpona
Leta 1961 je v Ljubljani diplomiral iz prava. Že kmalu po koncu vojne je začel uspešno kariero. Tako je med letoma 1947 in 1957 delal na slovenskem sekretariatu (danes bi rekli na ministrstvu) za notranje zadeve. Opravljal je številne politične funkcije.
Med letoma 1968 in 1973 je bil direktor Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, med letoma 1973 in 1978 je vodil slovensko vejo SDV in bil namestnik republiškega sekretarja (ministra) za notranje zadeve. Med letoma 1978 in 1980 je bil sekretar oziroma minister za notranje zadeve.
Predsednik slovenske vlade in podpredsednik jugoslovanske vlade
Med letoma 1980 in 1984 je bil predsednik slovenskega Izvršnega sveta (izvršnemu svetu bi danes rekli vlada), od leta 1984 do 1989 pa je bil v Beogradu podpredsednik Zveznega izvršnega sveta (zvezna jugoslovanska vlada), nato pa predsednik delovne skupine za izvajanje avtocestnega programa v Sloveniji.
Uspešni Zemljaričevi projekti
Zemljarič ni bil nikoli v vrhu slovenske partije, bil je nekakšen operativec oziroma organizator iz druge vrste. Imel je dve plati: po eni strani je bil v času socializma zelo dejaven na področju gospodarstva in pri vodenju različnih projektov.
Tako je organiziral gradnje Cankarjevega doma, Kliničnega centra v Ljubljani, ljubljanske obvoznice in Hale Tivoli v Ljubljani, pa tudi začetek gradnje avtocestnega križa. Poleg tega je tudi spodbujal izvozno usmerjenost slovenskega gospodarstva na svetovne trge.
Kritike zaradi njegovih SDV-jevskih let
Po drugi strani pa njegovi kritiki opozarjajo na 70. leta preteklega stoletja, ko je bil načelnik slovenske SDV (pogovorno se je SDV reklo Udba) in notranji minister. Pisec zgodovinskih knjig Igor Omerza mu na primer očita, da je organiziral vrsto bombnih atentatov (Zemljarič je bil notranji minister v času bombnega napada slovenske SDV v Velikovcu), ugrabitev in to, da je grozil Edvardu Kocbeku.
Zaradi novinarskega članka o umoru hrvaškega političnega emigranta Nikice Martinovića leta 1975, torej v času, ko je vodil slovensko SDV, je Zemljarič leta 2014 vložil tožbo proti novinarju Reporterja Igorju Kršinarju, a je tožbo izgubil.
Zemljarič, ki je vedno zanikal vpletenost v umore političnih emigrantov, je izgubil tudi tožbo proti publicistu Romanu Leljaku (ta je danes župan Radencev), ki je objavil dokumente o udbovskih umorih hrvaških političnih emigrantov.
Poslovnež tudi v visoki starosti
Zemljarič je bil zelo dejaven v poslovnih vodah tudi po upokojitvi leta 1989. Velik vpliv naj bi imel zlasti na področju zdravstva. Velike projekte je koval tudi v visoki starosti, tako je leta 2017 v intervjuju za tednik Mladina govoril o gradnji centra za razvoj Sredozemlja pri Izoli. V sklopu tega kompleksa, katerega vrednost naj bi znašala okoli milijarde evrov, bi zgradili šole, hotele, razširili bi pristanišče, izkoriščali bi 18 termalnih izvorov vode, svoje sedeže pa bi tam dobilo več podjetij.
218