V Krškem ne želijo hrvaških jedrskih odpadkov #video

Krški župan Miran Stanko je pojasnil, da je možnost odlaganja hrvaških odpadkov predvidel koordinacijski odbor, ki deluje v okviru meddržavne komisije o krški nuklearki. Ta je polovično v slovenski in polovično v hrvaški lasti.

Odbor je med izhodišči za nadaljnja pogajanja v drugi točki zapisal načelo, da mora rešitev odlaganja zajeti vse radioaktivne odpadke, za katere morata poskrbeti državi, in sicer tako za odpadke iz Neka kot institucionalne odpadke, med katere naj bi sodili tudi odpadki iz hrvaških skladišč.

Svetniki ne podpirajo načel koordinacijskega odbora

Krški svetniki, ki so menili, da predlog bistveno odstopa od že potrjenih pogojev, ki jih je v preteklosti zahtevala krška občina, so zato sprejeli sklep, da ne podpirajo načel koordinacijskega odbora.

Med udeleženci seje je bil tudi direktor uprave za jedrsko varnost in eden od članov omenjenega odbora Andrej Stritar, ki je pojasnil, da gre pri omenjenih "nezavezujočih" načelih zgolj za razmišljanje oz. podlago za pogovore s hrvaško stranjo, ki bi lahko naložbo v primeru hrvaške odločitve o sodelovanju pri projektu Vrbina pocenila.

Novice Utaja davkov: poleg Slovenca vpleten tudi nekdanji hrvaški nogometaš #video

Naložba brez hrvaške soudeležbe vredna 160 milijonov evrov

Po lanskih podatkih Agencije za radioaktivne odpadke projekt sicer napreduje, a počasneje od naložbenega programa. Na Vrbini so predlani opravili terenska pripravljalna dela za njegovo gradnjo, odlagališče pa naj bi začelo poskusno delovati leta 2021.

Gradnjo odlagališča načrtujejo po dveh možnih scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov Neka ter tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji. Drugi scenarij predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico krških jedrskih odpadkov. Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki, dovolj prostora zanje naj bi tam imeli do leta 2022.

Celotna naložba naj bi brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz Neka bi se ta podražila za 20 milijonov evrov (na 180 milijonov evrov), a bi se hkrati slovenski delež znižal na slabih 100 milijonov evrov - ostalo bi plačali Hrvati.

Novice Na Hrvaškem nastaja novo veliko ime mobilne telefonije, širi se tudi prek nas

Marjan Šarec zagotovil, da se bo vlada potrudila

Hrvaška je sicer na predzadnji seji meddržavne komisije zavrnila leta 2015 predlagane slovenske načrte za odlagališče. Premier Marjan Šarec je lani v državnem zboru zagotovil, da se bo vlada potrudila, da bo odlagališče na Vrbini pri Krškem zgrajeno.