Sreda, 2. 10. 2019, 7.07
4 leta, 6 mesecev
Lenarčič se je predstavil evropskim poslancem
Lenarčič: Migracijske krize ni, položaj je bolj ali manj pod nadzorom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,76
48
V Evropskem parlamentu v Bruslju je bilo zaslišanje slovenskega komisarskega kandidata Janeza Lenarčiča, ki mu je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaupala resor za krizno upravljanje. Lenarčič je poslance pozval, da podprejo višji proračun za humanitarno pomoč.
Oglejte si uvodni govor kandidata za komisarja Janeza Lenarčiča (v angleščini)
Lenarčič je uvodoma pojasnil, da se je s humanitarnim delom prvič srečal leta 1992, ko je Visoki komisar OZN za begunce v Sloveniji vzpostavil področni urad. Sam se je pridružil tem naporom, da bi pomagal beguncem, ki so bežali v Slovenijo ali skozi Slovenijo.
"Več kot 25 let pozneje sem pred vami kot kandidat za komisarja. Če mi boste zaupali to nalogo, vam zagotavljam, da bom ves napor in skoraj tri desetletja izkušenj na mednarodnem in evropskem odru namenil temu, da pomagam lajšati trpljenje in pomagam tistim ljudem, ki trpijo zaradi kriz. S tem bomo potrdili evropsko solidarnost. To je vrednota, v katero verjamem," je dejal.
Dodal je, da je EU vodilni akter na področju humanitarne pomoči, a je treba njeno vlogo okrepiti. "Zato moramo nadgraditi svoje zmogljivosti, da bomo ljudem lahko pomagali hitro in učinkovito," je dodal. Poslancem je zagotovil, da jim bo prisluhnil in jih obveščal.
Poslance pozval, da podprejo višji proračun za humanitarno pomoč
Dodal je, da danes vedno več ljudi na svetu potrebuje humanitarno pomoč. Skoraj 71 milijonov ljudi je razseljenih, vsako leto umre 70 tisoč ljudi, 70 milijonov pa jih je poškodovanih zaradi naravnih nesreč. Zato potrebujejo humanitarno pomoč. Ob žrtvah pa so visoki tudi finančni stroški, je opozoril. Od leta 2010 so naravne katastrofe povzročile več kot 13 milijard evrov škode na leto samo v Evropi.
Trendi so na žalost še bolj skrb zbujajoči. Poudaril je tudi, da humanitarne krize trajajo vse dlje in so vse pogostejše. Sredstva, ki so na voljo za krize, ne zadostujejo niti danes, kaj bo šele v prihodnje. Vrzel je vse večja, je opozoril Lenarčič.
A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je opozoril na tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji. Ob tem je evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.
Čez pet let želi videti manj trpljenja
Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.
Več poslancev je obžalovalo odstranitev besed humanitarna pomoč iz naziva resorja, ki se je prej imenoval portfelj za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. Lenarčič je zatrdil, da je kljub temu humanitarna pomoč ključen del resorja. Vprašanja so pokrivala širok razpon tem, v nadaljevanju je navedenih le nekaj utrinkov.
"Migracijske krize zdaj ni, položaj je bolj ali manj pod nadzorom"
Na vprašanje evropskega poslanca iz vrst skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Bernharda Zimnioka, kako bo ukrepal za obrambo pred migracijskim tokom, ki lahko pomenijo tudi zdravstvena tveganja, je odgovoril, da migracijske krize zdaj ni, da je položaj bolj ali manj pod nadzorom in da je to področje v rokah kolegov, pristojnih za notranje zadeve.
"Nihče ne sme služiti s humanitarno pomočjo"
Poslanka Joanna Kopcinska iz vrst zmernih evroskeptikov ECR ga je vprašala o vlogi zasebnega sektorja pri humanitarni pomoči. Lenarčič pravi, da je treba proučiti možnosti za vključitev zasebnega sektorja, a ne na račun načel za dodeljevanje humanitarne pomoči. "Nihče ne sme služiti s humanitarno pomočjo. To je plemenito poslanstvo, ne komercialna dejavnost, in to tudi ne sme postati," je poudaril.
Novakovo je zanimalo, ali je razdeljevanje pomoči dovolj pregledno
Vprašanje je zastavila tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi), članica odbora za okolje. Zanimalo jo je, ali je razdeljevanje humanitarne pomoči prek nevladnih organizacij dovolj pregledno in zagotavlja dolgoročne pozitivne učinke. Odgovoril je, da EU vselej dosledno preveri spoštovanje načel pri dodeljevanju humanitarne pomoči, kar se sicer izvaja prek agencij ZN in raznih nevladnih organizacij, ki so zaupanja vredni partnerji.
Pozvala ga je, naj ji odgovori v slovenščini
Novakova, ki je Lenarčiča, ta je ves čas govoril angleško, izrecno pozvala, naj ji odgovori v slovenščini, je v svojem nastopu navedla primer Pedra Opeke. Lenarčič se je strinjal, da je delo Opeke lep primer, kako se lahko na lokalni ravni veliko naredi za odpravljanje revščine in krepitev odpornosti lokalnih skupnosti, ter dejal, da ga občuduje.
Želi si Evropo, ki verjame v prihodnost
V odgovorih na pisna vprašanja evropskih poslancev pa je Lenarčič navedel nujnost celostnega pristopa, ki bo ustrezno povezal humanitarne, razvojne, varnostne in podnebne vidike, saj to terjajo vse hujši izzivi, ki se stopnjujejo s podnebnimi spremembami. Evropskim poslancem je zagotovil, da jim bo prisluhnil in jih obveščal.
Na vprašanje, kaj ga motivira, pa je Lenarčič v pisnih odgovorih poudaril, da želi, ko bo čez pet let pogledal nazaj, videti manj trpljenja in odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje ter Evropejce, ki verjamejo v prihodnost.
Po Lenarčičevem zaslišanju pozitivni komentarji
"Zadeve še niso odločene," je bil v prvem komentarju previden Lenarčič, ki je sicer zadovoljen z zaslišanjem, ker so bila vprašanja tehtna, nekatera tudi zelo zahtevna. "Upam, da sem prepričal poslance," je dejal. Ob tem je izrazil upanje, da je resor za krizno upravljanje zdaj tudi v domači javnosti nekoliko bolj poznan in da se bo okrepilo soglasje, da je pomemben, s plemenitim poslanstvom.
O možnosti zamenjave resorja, na primer da bi na koncu dobil širitev, o čemer se v Bruslju veliko ugiba, je Lenarčič dejal, da je osredotočen na krizno upravljanje, da ga ta resor zanima in mu je všeč. Dodal je še, da osebno ne čuti nobene potrebe po menjavanju resorjev, in da misli, da je eno zaslišanje kar dovolj. Končna ocena bo po Lenarčičevih besedah znana šele sredi meseca, do takrat bodo le govorice, za katere upa, da bodo pozitivne in točne.
Kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije, Janez Lenarčič, je odlično opravil zaslišanje pred parlamentarnim odborom. Če se samo spomnim, kako so bili nekateri "pametni"...oh in sploh...Včasih je treba pač malo počakati. Iskrene čestitke!
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) October 2, 2019
Predsednik odbora za razvoj, glavnega odbora na zaslišanju, Tomas Tobe, je izpostavil, da je bila izmenjava mnenj dobra. Ocenjevalni sestanek bo v četrtek popoldne, je povedal, ocena bo javna najpozneje 17. oktobra. A če bodo zapleti, bomo v četrtek slišali. "Če ne bo novic, je to dobra novica," je dejal. Če odbor ne bo zadovoljen, bo namreč pripravil dodatna pisna vprašanja in zahteval dodatna pojasnila, kar običajno sporočijo. Po neuradnih informacijah bo ocenjevalni sestanek koordinatorjev v četrtek ob 14. uri. Neuradno je iz nekaterih vplivnih političnih skupin slišati ocene, da je bilo zaslišanje zelo dobro.
Tudi prvi odzivi evropskih poslancev iz Slovenije so pozitivni.
Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki je kot članica odbora za okolje, pridruženega odbora na zaslišanju, tudi edina sodelovala v razpravi in Lenarčiču zastavila vprašanje, je z njegovim nastopom zadovoljna. Ocenila je, da je deloval verodostojno, in da so po njenih informacijah tudi drugi člani odbora za okolje zadovoljni. Ugibanja, da bi lahko Lenarčič na koncu dobil drug resor, pa je Novakova komentirala z besedami, da je slovenski kandidat primeren za marsikateri resor. "Če bi dobili boljšega, nič hudega, sem pa tudi s tem zelo zadovoljna. Upam, da bo ostal na tem," je dejala.
Že med zaslišanjem se je odzvala Romana Tomc (EPP/SDS), ki je njegovo predstavitev označila za zelo dobro. Ocenila je, da je na vprašanja odgovarjal spretno in suvereno ter da mu nikoli zmanjkalo vsebinskih argumentov. Obžalovala je, da ni odgovarjal v slovenščini. Kljub temu je po njenih besedah pustil zelo dober vtis, precej boljšega kot na primer Francozinja Sylvie Goulard, ki je nastopila pred njim v isti dvorani.
Irena Joveva in Klemen Grošelj (RE/LMŠ) sta v skupni pisni izjavi po zaslišanju poudarila, da je že iz samega nastopa in odgovarjanja na vprašanja poslancev jasno razvidno, da bo Lenarčič dodeljeni resor nedvomno dobro izkoristil, saj se zaveda njegove širine in pomembnosti, obenem pa že ima oblikovan načrt delovanja. "Bil je zelo suveren, jasen in vsebinski. Več kot očitno je že zdaj dobro pripravljen na izziv, ki ga zagotovo čaka," sta ocenila.
Zadovoljen je tudi Milan Brglez (S&D/SD), saj je pokazal, da je na področju kriznega upravljanja suveren, hkrati pa kriznega upravljanja ne razume le kot odpravljanja posledic naravnih nesreč, ampak mu pridaja tudi komponento človekovih pravic, kar je na ravni EU novost. "Po tem, kar sem do sedaj videl in slišal na zaslišanjih v Evropskem parlamentu, je Janez Lenarčič eden najmočnejših členov prihodnje Evropske komisije," meni.
Pozitiven je tudi odziv Franca Bogoviča (EPP/SLS), ki meni, da je Lenarčič pokazal zadostno mero strokovnosti, ki jo je pridobil med diplomatsko kariero, ter znanja o področju za humanitarno pomoč in upravljanje s krizami. Od Lenarčiča pričakuje večji prenos dobrih praks s področja zaščite in reševanja iz Slovenije na raven EU. "Nedvomno smo Slovenci lahko zgled EU na tem področju, predvsem slovenski gasilci so ena najbolje usposobljenih organizacij s področja zaščite in reševanja v EU," je dodal.
48