Uživam v uspehih. Ne gre za vladanje.

Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković se je oktobra končno nehal upirati vstopu v bitko za predsednika slovenske vlade. Končno, ker ga mnogi na tem položaju vidijo že dolgo časa.

A kljub temu še vedno ni politik, je povedal v intervjuju za Planet Siol.net. Povedal nam je tudi, zakaj se politika mora vtikati v državna podjetja, kako zapravlja svoj denar in da so "pretekla dela" edina stvar, na katero moramo biti pozorni pri njem in njegovih tekmecih.

Odraščali ste v hiši iz gline in slame v srbski vasi z nekaj tisoč prebivalci … Pet tisoč.

Ste si v otroštvu mislili, da boste nekoč resen kandidat za predsednika vlade? Kje pa! Kdor pravi, da je to sanjal …. Takrat so bile zanimive junaške in zgodovinske knjige, ko sem bral o partizanih, občasno šel v kino. Na začetku je bila naša vas celo brez elektrike …

Kaj ste si predstavljali, da boste? Ne znam povedati. Nič posebnega. Stari ata mi je govoril: 'Ti boš učitelj.' To je bila čislana funkcija. V moji generaciji nas ni veliko diplomiralo.

Ko ste prišli v Slovenijo, vam ni bilo lahko. Enkrat ste rekli, da so vas otroci zmerjali z Bosancem. Kar je danes čefur, je bilo prej Bosanec. Težko se je bilo navaditi na okolje. Imel sem težave s slovenščino, posebej z dvojino. Bil sem zelo dober matematik. Že v petem razredu Osnovne šole Valentina Vodnika sem imel odlične ocene, samo slovenščino sem imel tri. Pozneje sem bil odličen. Prva leta odraščanja so bila čustveno zelo napeta. Komaj sem čakal počitnice, da sem se vračal k starim staršem v vas. V gimnaziji je bilo lažje. Imel sem prednost, temperament od obeh staršev, ki sta si bila zelo različna.

Zdaj ste politik? Še vedno ne. Vem, da delam v politiki. Ampak to, kar imamo pri nas za politika … nočem nobenega žaliti. Imamo izjemne politike. Ampak zame ni dopustno tisto politikantstvo, da nekaj govoriš in drugo delaš. Tak ne bom nikoli. Šel bom svojo pot kot do zdaj. Pri svojih letih se ne morem spreminjati. Uspeli smo v Mercatorju in v Ljubljani, samo zaradi dobre ekipe. Enako bo na državni ravni. Sistem vodenja podjetja, mesta ali vlade je podoben. Imaš fazo dogovora, kjer gre za strokovne argumente, in fazo izvršbe, kjer ni več dogovarjanja, treba je le izpeljati.

Kako razumeti, da vas je prišlo 26 znanih Slovencev javno prosit … Ne, niso me prišli prosit. Bodimo natančni.

Kaj je razlika med prositi in predlagati? Bistvena. Uglednim posameznikom, ki so me obiskali, ni treba prositi. Ti predlagajo, ker imajo svoje izkušnje in kariere. Ne znam si predstavljati, zakaj bi na primer dr. Bučar ali dr. Mencinger nekoga nekaj prosil.

Kako si lahko razlagamo to, da so prišli? Vas je težko prepričati? Sledim svoji viziji, s katere me je težko premakniti. V odločitvi, da se spustim v volilno tekmo, sem imel tri pomembne čustvene elemente. Prvi so ljudje, ki jih izjemno cenim, ki so se sami dogovorili in me pozvali h kandidaturi. Drugi so moji sodelavci, ki so bili v čustveni dilemi, ali soglašajo, da grem. In tretji, ali bo to sprejela družina, predvsem soproga. Poslušam vse, ampak na koncu je odločitev moja.

V predlogu, ki so vam ga takrat prebrali, je tudi poznejše ime stranke. Napisali so: "Naš predlog je hkrati poziv za pozitivno Slovenijo." Je to naključje? Lahko je naključje in mislim, da je. Ampak bistveno je to, da je v javnem prostoru veliko negativizma. Imamo neodgovorne politikante, ki se ne zavedajo posledic, ko delajo v cilju svojih kratkoročnih koristi in poskušajo ljudem vcepiti neko nezadovoljstvo. Pri vseh vodjih je poleg strokovnega znanja ključna čustvena inteligenca. Drugače ne znam živeti. Človeka sprejemam ne glede na to, od kod je, kakšne barve je, iz katere stranke je. Samo to je pomembno, ali je kot človek dober in ali je na svojem področju izvrsten. Nekateri hočejo pozabiti svojo preteklost, kot da so začeli čisto na novo, kot da nimajo svoje zgodovine. Jaz sem na svojo preteklost ponosen.

Rekli ste, da bi ukinili AUKN … Takoj.

… in da je Janša uničil ceh direktorjev. Ali to pomeni, da boste poskušali te ljudi vrniti na nekdanje položaje? Ne. Sploh ne te direktorje. Preteklo je šest let, nekateri so izpolnili pogoje za upokojitev. Ampak ni bilo naravnega prehoda, niso vodenja prevzeli nasledniki z izkušnjami in vizijo, kako voditi podjetje. Pomembna je bila le strankarska pripadnost. Ukinitev AUKN pomeni, da sem pripravljen z ekipo prevzeti odgovornost za postavitev tistih direktorjev, ki so kompetentni za posamezne pozicije. Tu se ne bom izgovarjal na nikogar.

Katere nadzorne svete boste zamenjali? Po 4. decembru ni nobenega načrta. Neodgovorno bi bilo zdaj razmišljati, kaj bo potem.

Kako zagotoviti, da banke v državni lasti ne bodo pod vplivom politike? Zakaj pa ne bi bile? Če so v državni lasti, morajo biti pod vplivom lastnika. V svetu imamo številna podjetja in banke v državni lasti, ki so zelo uspešna.

Zakaj pa slovenske niso? Zaradi napačnega upravljanja! Zaradi napačnega kadrovanja! Nameščanje direktorjev brez ustreznih kompetenc, ker ima nekdo pravo strankarsko izkaznico. Najbolj sem vesel, da se nam je v Pozitivni Sloveniji priključila skupina mladih direktorjev. Na MOL imamo izvrstne direktorje in če bi šel v zasebno podjetje, bi jih tri četrt vzel s sabo. Vsi znajo na svojem področju več od mene. Težko se pogovarjam o tlačnih črpalkah, vem pa toliko, da znam poslušati in vprašati in še kaj pogledati na gradbišču. Moj način je še vedno, da hočem vse videti. Te floskule, da se politika vtika … Seveda se vtika! Saj bo na mene padla odgovornost! Nisem prepričan, da so direktorji v državnih podjetjih slabi. Mogoče jim ne zaupajo. Tu odločno stojim za svojimi direktorji, ki so odlični, ne glede na morebitne strankarske izkaznice.

Ste lahko natančnejši? Preveč se vtika vanje. Kliče en, kliče drugi. Težava je, da ni samostojen. Ne znam si predstavljati, da bi me kdo poklical v Mercator in mi rekel, da moram kupovati to vodo. Telefon dol, adijo.

Bi lahko povzeli, da želite reči, da ste pač boljši šef od vaših tekmecev? Šef se slabo sliši. Ampak absolutno večji vizionar na področju gospodarstva, večji praktik, tudi z več posluha za socialo in solidarnost. Primerjajte našo zgodovino, preteklo delo. Nič drugega. Poznate koga v celi regiji jugovzhodne Evrope, da so za njim jokali delavci, ko je bil zamenjan?

Pri Uroši Rotniku … Čakajte. To ni isto. Pri Rotniku so protestirali sindikati, ki so hoteli svojega direktorja. Meni ni treba, da me imajo sindikati radi. Vprašal sem o sodelavcih. Moje sodelavke v trgovini so jokale za mano. Socialnega momenta spoštovanja človeka ne moreš dobiti, če ga nimaš.

V raziskavi evropske komisije je leta 2009 94 odstotkov Slovencev ocenilo, da je korupcija v Sloveniji velik problem. Vi pravite, da je ni veliko. Zakaj tak prepad? Namesto da bi ljudje rekli, da nekdo ni dobil dela, ker dela slabo, govorijo, da je dobil delo drug, ker je županov ali od koga drugega. Prišli smo do tega, da se ne veselimo skupnih ali posameznih uspehov. Ponosen sem na podjetje Krka, na košarkaški klub Union Olimpija v košarki, na nogometni klub Maribor v Evropi, rokometni klub Krim v Evropi. Zakaj, ko govorijo o korupciji, ne pride kdo in reče – konkretno – v Ljubljani, v Mercatorju je bila korupcija. Ni je bilo.

Saj nisem rekel, da ste vi glavni problem. Jaz sploh nisem problem!

Veliko se govori o sistemski korupciji, prenormiranosti zakonodaje … To pa ni korupcija. To je pa slaba organizacija delovnega procesa. To je prva stvar, ki jo je nujno spremeniti. Da čakaš osem let na papirje za državni prostorski načrt. Zakon mora biti jasen in moramo ga spoštovati. Konec. Potem pa je treba to izpeljati. Ne moremo sedeti skupaj in iskati, kako nečesa ne bomo naredili. Moramo iskati rešitev v okviru pozitivne zakonodaje.

Kako zmanjšati sivo ekonomijo? Najprej davčne olajšave za investicije. Davčne blagajne, da bi imeli pavšale do določene vrednosti. Potem pa z ostro inšpekcijsko službo.

Boste zaposlili več inšpektorjev? Pomembno je, da ti, ki so, svoje delo opravijo dobro.

Ampak to, da ne opravijo svojega dela, ni posledica korupcije? Ne. Zame je korupcija, če nekdo pride, da kuverto in želi nekaj za to. Ne vem, kaj drugega bi bila korupcija. Če kdo tu popije sok, je to korupcija? Preveč je govorjenja o tem. Da se vrnem na inšpekcije. Pokazati moraš resen namen. Pač začneš pri prvi hiši, ki napačno stoji, brez razlike, kako se kdo piše.

Še vedno kupujete izključno v Mercatorju? Da, vendar nakupuje žena. Enkrat sem rekel, da bi mi sodnik gotovo odobril ločitev zaradi trpljenja, če žena ne bi kupovala v Mercatorju. To je moja ljubezen.

Boste še, če bo Agrokorjev? Vi ste celo rekli, da je že. Mercator bo ostal blagovna znamka, to je gotovo. Jaz Mercatorja ne bi prodal. Konec koncev imamo s kolegico in dvema kolegama malo manj kot 1,6 odstotka delnic Mercatorja. Te banke, ki so prej odobravale 500-milijonska posojila posamezniku, da kupi podjetje, ne vedo, kaj delati s premoženjem, ki so ga zasegle. Zdaj Mercator prodajajo. Prav. Objavile so mednarodni razpis, pridobile štiri ponudbe, tako piše, od tega so tri okoli 150, ta je 220. Kako naj se odločijo?

V časopisu je pisalo, da poskuša politika preprečiti to prodajo. Aktivna naj bi bila tudi Sova. Je to prav? Kako naj politika prepreči?

Minister Franci Križanič naj bi rekel vodstvom bank, da bo država umaknila svoj denar iz njihovih bank, če bodo prodale. Začeli ste dobro, 'naj bi'. In banke so kljub temu, kar naj bi jim rekel finančni minister, podpisale pogodbo s svetovalcem za prodajo. Se vam to zdi logično? Da se vrneva nazaj. Finančni minister predstavlja polovico NLB in prihodnji jo bo tudi. Potem je to zame strateško vprašanje, s katerim bi morala priti uprava na nadzorni svet, nadzorni svet pa na skupščino. Ampak če bi pred sedmimi leti sprejeli predlog, ki smo ga takrat v Mercatorju pripravili – štirikrat 25 odstotkov: 25 država, 25 dobavitelji, 25 zaposleni, 25 strateški partner – to bi bila rešitev za vsa velika podjetja, niti eden od njih ne bi bil v stečaju.

Ampak ta zgodba je končana? Mercator so prodali? Verjetno. Za druga podjetja ne vem, če to ni še vedno uresničljivo.

Ali bi si kot premier sami plačevali kavo? To je brez pomena. Ne kritiziram Boruta Pahorja, ampak če tej državi manjka samo tista kava, potem je nepomembno. Spijem eno kavo na dan. Drugače bom rekel, v tej pisarni sem na dopustu. V svojem delu uživam.

Na premierskem mestu bi bilo enako? Enako. Imam srečo v življenju, da že 34 let uživam v službi. Na pošti na investicijah, kot pripravnik, kot trgovski potnik v Griču, Emoni, Electi, Mercatorju, MOL-u.

Tudi kot prodajalec rož na tržnici? Tisto pa sploh. Še danes bi šel prodajat! Ko je bil dan mrtvih, sem šel na tržnico in sem rekel: "Veste, kako bi malo prevzel, dajte mi eno uro, pa bom namesto vas delal". Ko sem bil star osemnajst let, sem, kadar je bil dež, vsakomur nesel rože do avta. Vse sem prodal. Delati z ljudmi, delati z rožami … Veste, zakaj sem dal odpoved na pošti?

Zakaj? Pridem iz vojske, se grem javit in mi rečejo, da so me prestavili z investicij na mesto šefa računovodstva. Usedem se, napišem odpoved, oddam in rečem hvala. Grem domov. Konec vojske, brez službe, en otrok, drugi na poti. Rečem ženi: 'Jaz v računovodstvu ne morem biti.' Moja mama je bila vse življenje računovodkinja. Spomnim se, da je domov nosila delo in smo tiste strojčke vrteli, lezli pod mizo, iskali tiste trakove. Takrat sem šel za trgovskega potnika, plačanega po prometu.

Vam je sploh pomembno, ali ljudje verjamejo temu, da nimate vpliva na posle vaših sinov? To čustveno ni lahko. Ampak po vsej zliti gnojnici mislim, da ljudje znajo razmišljati. Svoja otroka imam rad, ju bom imel rad in jima popolnoma verjamem. Lahko mislijo, kar želijo, na to ne morem vplivati. Lahko samo povem, kaj je res. Ne sodelujem pri delu svojih otrok. Nikoli se ne bom nobenega tekmeca na kateremkoli področju lotil prek njegove družine.

Predstavljamo si, da k vam kot uspešnemu menedžerju po poslovne nasvete prihajajo tudi drugi ljudje. Vaša otroka pa ne? Kadar hočeta kaj vprašati, sem na razpolago. Moj starejši sin ima pisarno 50 metrov od tu. Letos sem bil enkrat pri njem, ker sem šel voščit rojstni dan svoji bivši rokometašici. On ima računalnik na mizi, jaz ga nimam, on ima drug sistem delovanja kot jaz. Če kaj potrebuje, je dobrodošel. Ampak mislim, da je na svojem področju zelo dober in ne potrebuje nasvetov. Ne bi mu pa nobenega nasveta odklonil. Noben problem!

Pravite, da ste najboljši menedžer … Ne, tega nisem rekel. Bil sem natančen: če štejejo nagrade, sem jih v tej državi res dobil največ, trinajst.

Če boste izvoljeni za poslanca in ne boste v koaliciji, boste znova kandidirali za župana? Pridite po četrtem decembru. Po funkciji, po duši sem izvršitelj, konkreten.

Ne bi bili vodja opozicije? Predvsem pa ne bi bil slab vodja opozicije. Ta lista Pozitivne Slovenije bo vedno pozitivna. Vse, kar je dobro za državo, ne glede, kdo predlaga.

Katero ministrstvo bi izbrali, če bi vam to izbiro ponudil mandatar Gregor Virant? Ne bi bil minister v vladi Gregorja Viranta.

Samo predsednik vlade ali župan? Samo … To sem se odločil, tu se vidim, tu lahko dam prispevek državi. Državljani ne volijo mene, Gregorja Viranta ali Janeza Janšo. Volijo svojo prihodnost. Ne bi bil minister pri nobenem.

Ne zdi se, da živite zelo razkošno. Kako zapravite svoj denar? Zberem družbo in jo peljem na kosilo. Pa če je ob desetih zvečer. Saj to je problem, da nimam posebnih potreb.

Potem vam nič ne manjka. Služba vam je dopust, potreb nimate. Nič mi ne manjka. Ne vem … V nedeljo zvečer sem šel na Žale, kjer asfaltirajo cesto. Uživam, ko vidim, kako nekaj nastaja, kako sadijo drevesa. Smo različni.

Uživate v vladanju? Ne, napačno vprašanje. Odgovor je zelo preprost: uživam v uspehih, v spremembah. Ne gre za vladanje. Sodelavcem zagotavljam veliko garanja in nizko plačo. Lahko pa si ustvarijo ime in delijo uspehe. Danes ne bom šel domov, dokler ne bo miza prazna. Če bo ura deset, enajst ali dvanajst. Tako je.