Četrtek, 21. 7. 2016, 11.47
8 let, 4 mesece
Ustavno sodišče zavrnilo vse pobude delavcev migrantov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,10
13
Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo delavcev migrantov zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih. Poleg tega so ustavni sodniki zavrnili njihove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov. Brglez poudarja, da je treba pravico do referenduma zavarovati pred zlorabami.
Delavci migranti so zaradi odločitve ustavnega sodišča zaskrbljeni. Bojijo so, da takšna odločba odpira vrata morebitnim zlorabam v prihodnje. O svojih prihodnjih korakih se bodo odločili v prihodnjih dneh.
Sicer pa so v ponedeljek v DZ vložil še dve pobudi za začetek postopka za razpis referendumov, in sicer o zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka ter noveli zakona o dedovanju. Predsednik DZ bo tokrat določil rok za zbiranje podpisov, ob tem pa sindikat poziva, naj preneha z "izigravanjem pravne države".
Po besedah odvetnika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Davorja Ozmeca je ustavno sodišče enemu posamezniku podelilo pristojnost odločanja o ustavnih pravicah, pri čemer zoper njegovo odločitev ni na razpolago pravnih sredstev. S tem so po njegovem mnenju odprli vrata v prihodnje, ko bo posameznik lahko sam odločal o tako pomembnih temah, ki se tičejo ustave. Zato jih skrbi, da bi v prihodnje lahko prišlo do zlorab, ker gre za vsebinsko presojo posameznika.
Glede pritožbe zoper odločitev predsednika DZ je ustavno sodišče presodilo, da so bile pobude volivcem za zbiranje podpisov uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in namenjene uresničitvi povsem drugega namena pobudnika.
Ustavno sodišče ugotavlja:
- da je pobudnik referendumov očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine.
- Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika.
- "Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo," so zapisali.
"Predsednik DZ ima dolžnost preprečiti zlorabo"
V sklepu so ustavni sodniki spomnili na svoje že sprejeto stališče, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene ter da ima predsednik DZ zato v začetni fazi referendumskega postopka pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanje te pravice, če presodi, da gre za njeno zlorabo. Zoper njegovo odločitev je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, zato so po mnenju ustavnih sodnikov očitki pobudnika, da bi moral predsednik DZ v vsakem primeru določiti rok za zbiranje podpisov, neutemeljeni.
Poleg tega mora biti na zlorabo pravice pozoren vsak državni organ, ki mu zakon nalaga odločanje o pravici. To po navedbah ustavnega sodišča zavezuje tudi predsednika državnega zbora, ko mora odločiti, ali je vložena referendumska pobuda v skladu z zakonom. Pri tem mora nedvomno preprečiti tudi očitne zlorabe te pravice, so še opozorili ustavni sodniki.
Očitki pobudnika o protiustavnosti ravnanja predsednika DZ in s tem protiustavnosti postopka sprejetja izpodbijanih zakonov so zato neutemeljeni, so sklenili ustavni sodniki.
13