Ponedeljek, 28. 10. 2019, 11.59
4 leta, 6 mesecev
Ustavno sodišče zadržalo zakonsko podlago za hišno preiskavo brez navzočnosti preiskovanca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
Z izvrševanjem določbe bi lahko nastale težko popravljive posledice, meni ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje dela 216. člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča pregledovanje zasebnih prostorov brez navzočnosti osebe, katere stanovanje se preiskuje, oziroma brez navzočnosti njenega zastopnika. Z izvrševanjem določbe bi lahko nastale težko popravljive posledice, meni ustavno sodišče.
Z novo drugo povedjo prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku je za primer, če tisti, katerega stanovanje ali prostor se preiskuje, ali njegov zastopnik ni dosegljiv, predpisano, da mu sodišče postavi pooblaščenca po uradni dolžnosti izmed odvetnikov, hišno preiskavo pa opravi preiskovalni sodnik.
Zadržali člen, ki se nanaša na hišno preiskavo brez navzočnosti osumljenca
"Izpodbijana določba omogoča pregledovanje zasebnih prostorov brez navzočnosti osebe, katere stanovanje se preiskuje, oziroma brez navzočnosti njenega zastopnika, kar že samo po sebi pomeni težko popravljivo posledico, ki stopnjuje invazivnost posega v pravico do prostorske zasebnosti," navaja ustavno sodišče. Ustavni sodniki menijo, da bi lahko izvrševanje omenjene določbe povzročilo težko popravljive škodljive posledice, če bi se izkazalo, da je določba v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče ocenjuje, da bi lahko težko popravljive posledice nastale tudi v primeru zadržanja izvrševanja določbe, če bi se izkazalo, da ta ni v neskladju z ustavo. Nezmožnost uporabe pooblastila za izvedbo hišne preiskave v nenavzočnosti upravičenca bi namreč negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj ter s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti.
Pravica do navzočnosti pri hišni preiskavi je še posebej pomembna
Vendar pa bi bile po mnenju sodišča težko popravljive škodljive posledice v primeru izvrševanja določbe znatno hujše. Ker hišna preiskava pomeni hud poseg v pravico do prostorske zasebnosti – ustava namreč ne varuje stanovanja kot objekta, temveč varuje posameznikovo zasebnost v tem prostoru –, je pravica do navzočnosti pri njeni izvedbi še posebej pomembna, opozarja ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno že zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI-lovilcev. Ob omenjenih dveh določbah omenjeni poslanci sicer zahtevajo tudi oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156 istega zakona.
Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Predlog za začasno zadržanje omenjenih členov je sodišče zavrnilo.
