SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ustavno sodišče razveljavilo tri odstavke 143. člena Zujfa

1

termometer

Ustavno sodišče je odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) razveljavijo.

Ti odstavki so po mnenju sodišča neskladni z ustavo v delih, ki so veljali do novele Zujfa in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine, ki so vplačevali zavarovanje v drugih republikah nekdanje SFRJ.

Zahtevo vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik Zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih določb Zujfa je julija lani vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Varčevalni zakon je namreč znižal pokojnino nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun. Dopolnitev zakona, ki se je začela uporabljati z novim letom, pa je iz znižanja pokojnin izvzela okoli 8000 upokojencev. Gre za upokojence, ki so bili vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, ker pa so delali v drugih republikah nekdanje SFRJ, so prispevke vplačevali v njihove sklade pokojninskega zavarovanja.

Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da so bili drugi, tretji in četrti odstavek omenjenega člena zakona v neskladju z ustavo v delih, ki so veljali do novele Zujfa in so se nanašali na upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ.

Določili tudi način izvršitve svoje odločitve Poleg tega je ustavno sodišče tudi določilo način izvršitve svoje odločitve. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je tako naložilo, naj vsem prejemnikom pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi razveljavljenih odstavkov 143. člena Zujfa, brez odlašanja izda nove odločbe. Sodnik Mitja Deisinger je bil pri odločanju o tej zadevi izločen, ustavno sodišče pa je odločitev sprejelo soglasno na seji 14. marca.

Če ima zakonodajalec stvaren razlog, prevladujoč v javnem interesu, mu načelo varstva zaupanja v pravo ne preprečuje, da uzakoni znižanje pokojninskih prejemkov. Vendar mora pri tem spoštovati načelo enakosti, so zapisali na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče: Zakonodajalec različno obravnaval v bistvenem podobne položaje Z izpodbijano ureditvijo je zakonodajalec po mnenju ustavnega sodišča različno obravnaval v bistvenem podobne položaje, ki bi morali biti obravnavani enako. Pokojninske prejemke je namreč znižal tudi skupinam uživalcev pokojnin, ki so vplačevali prispevke v sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ oziroma v enega od zveznih skladov.

Posebno varstvo skupin uživalcev pokojnin, ki ima na področju ustavne pravice do socialne varnosti podlago v tretjem odstavku 50. člena ustave (vojni veterani in žrtve vojnega nasilja), je zakonodajalec v preteklosti zagotovil tudi tako, da jim je priznal pravico do pokojnine, ki ni v celoti temeljila na plačanih prispevkih. Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, zato okoliščina neplačevanja prispevkov sama zase ni ustavno dopusten razlog, ki bi lahko utemeljil enako obravnavanje teh skupin uživalcev pokojnin v razmerju z drugimi uživalci pokojnin, ki jih zajema izpodbijani ukrep, a po ustavi ne uživajo posebnega varstva. Podobno velja tudi za skupino uživalcev pokojnin, ki jim je v pokojninsko dobo vštet čas neutemeljenega odvzema prostosti. Po navedbah sodišča razlog, da pokojnina teh upravičencev ne temelji v celoti na plačanih prispevkih, ni ustavno dopusten razlog za enako obravnavanje z drugimi uživalci pokojnin glede na ta kriterij.

Izpodbijana ureditev zajema tudi nekatere druge skupine uživalcev pokojnin Izpodbijana ureditev zajema tudi druge skupine uživalcev pokojnin, pri katerih so razlogi, da njihove pokojnine ne temeljijo v celoti na plačanih prispevkih, na strani države. Kot so pojasnili na sodišču, gre za upravičence iz 6. člena zakona o popravi krivic in uživalce pokojnin, ki so se ob izpolnitvi določenih pogojev morali predčasno upokojiti na podlagi zakonov, ki so v preteklosti zapovedovali obveznost upokojitve.

Ustavni sodniki so lahko o ustavnosti izpodbijanih določb Zujfa odločali, ker novela Zujfa ni uredila položaja teh uživalcev pokojnin v obdobju od uveljavitve Zujfa do začetka uporabe novele. Po navedbah sodišča to pomeni, da ni odpravila posledic protiustavnosti, to je konkretnih prikrajšanj zaradi izplačila nižjih pokojninskih prejemkov, ki so nastala v tem obdobju.

ZPIZ mora izdati nove odločbe o odmeri pokojnine Kot so še zapisali, odločbe o znižanju pokojnin tistih uživalcev pokojnin iz te skupine, ki niso vložili pravnih sredstev in katerih odločbe o znižanju pokojnin so tako postale pravnomočne, z ugotovitvijo protiustavnosti in uveljavitvijo novele Zujfa niso prenehale veljati. Zato je ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe tudi v tem delu. Zavodu je naložilo, da mora tudi tej skupini uživalcev pokojnin izdati nove odločbe o odmeri pokojnine, upoštevaje ureditev, ki je veljala pred začetkom učinkovanja razveljavljenih določb Zujfa.

Na Zpizu se z vsebino odločbe še niso seznanili, zato bodo več pojasnil lahko dali v torek. Vsekakor pa bodo spoštovali odločitev ustavnega sodišča, so dejali. Prav tako se na odločitev še ni odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Na Zpizu so v začetku leta ob uveljavitvi novele Zujfa pojasnili, da bo nižje pokojnine še naprej prejemalo okoli 19.000 upokojencev. Med njimi je okoli 7500 udeležencev NOB in španske vojne, 3900 internirancev in beguncev, 2700 bivših vojaških zavarovancev, 1500 delavcev organov za notranje zadeve in "zaporov", 1300 oseb z aktivno službo v JLA in 1100 na podlagi zakona o popravi krivic.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin