Ponedeljek, 1. 3. 2021, 19.22
3 leta, 8 mesecev
Krajinska in simbolna pomladitev v ljubljanskem parku Tivoli
Trideset novih mladih dreves v najstarejšem ljubljanskem drevoredu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,42
2
Najstarejši ljubljanski drevored je osvežilo 30 mladih dreves.
V parku Tivoli se je začela obnova najstarejšega drevoreda slovenske prestolnice, s katero bo v drevoredu pod Cekinovim gradom namesto škrbin stalo 30 mladih dreves lipe.
Ob skromni slovesnosti, prilagojeni epidemičnim razmeram, so v Cekinovem drevoredu pod Cekinovim gradom že posadili dobro polovico od načrtovanih 30 dreves, preostala bodo sledila v naslednjih dneh.
Drevesa je podaril Lions klub Ljubljana v čast svoje tridesetletnice in v okviru svojih dobrodelnih akcij, katerih vrednost je v tem obdobju z udeležbo članov ter donacijami in pokroviteljstvi dosegla pol milijona evrov.
Mlada drevesa v Cekinovem drevoredu je podaril Lions klub Ljubljana, ki tako simbolno proslavlja svojo 30-letnico.
Novo življenje
Prvi klub te družine v Sloveniji in tudi na ozemlju nekdanje države je okroglo obletnico sicer dopolnil že lani, a so za takrat načrtovano akcijo prestavili za skoraj leto dni zaradi epidemije.
Mlada drevesa so osvežila podobo drevoreda, na katerem so se pod bremenom časa nabirale škrbine.
Za takšno obliko zaznamovanja jubileja, to je sajenje dreves in novo življenje v Tivoliju, ki ga to dejanje prinaša, so se odločili, ker je to sporočilo upanja, vztrajnosti, obnove, rasti in skrbnosti – vrednot, ki povezujejo člane, je povedal predsednik Lions kluba Ljubljana dr. Blaž Banič.
Pri sajenju prvih izmed 30 mladih dreves v Cekinovem drevoredu se je vodilnim Lions kluba Ljubljana pridružil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Skoraj 200, če ne 270 let
Projekt pomlajevanja Cekinovega drevoreda Lions klub Ljubljana izvaja ob pomoči strokovnjakov ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in podjetja VOKA Snaga, katerega sodelavci so posadili večino dreves.
V tem najstarejšem delu parka Tivoli, katerega zametki segajo najmanj v začetek 19. stoletja, so zasajene predvsem lipe (Tilia platyphyllos). Zasnova dvojnega drevoreda v obliki križa je bila razvidna že na franciscejskem katastru iz leta 1825, a bi bila lahko povezana tudi z gradnjo dvorca leta 1755 po naročilu Leopolda Karla Lamberga.
Cekinovemu drevoredu so zasnovo dvojnega križa dodelili že pred skoraj 200 leti, morda pa kar 270 let pred današnjim časom.
Od kod imeni Cekinov drevored in Cekinov grad?
Po smrti prvotnega lastnika Leopolda Karla Lamberga in njegovega sina je grad, ob katerem danes stoji športna dvorana Tivoli, leta 1787 podedovala sinova vdova Ivana Lamberg.
V franciscejskem katastru iz leta 1825 se jasno vidi zasnova drevoreda pod Cekinovem gradu.
Ona se je pozneje znova poročila, in sicer z madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrom Lovrom Szőgenyem, ki je tako leta 1793 postal lastnik gradu.
Ljubljančani so njegov priimek poslovenili iz Szőgenov v Cegenov in je od takrat grad dobil ime Cekinov grad.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta Cekinov drevored in območje okrog njega doživela največ (neprijaznih) odmikov od svoje izvirne zasnove.
Vrnitev k izvirni zasnovi
Drevored je do vala pozidav tivolskega parka po drugi svetovni vojni skoraj v celoti ohranil svojo izvirno podobo. Betonizacije ni preprečila niti spomeniška zaščita, največ posegov se je pripetilo ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja.
Cekinov drevored v ljubljanskem parku Tivoli
Drevesa so v tej zasaditveni akciji zasadili s šest- do osemmetrsko razdaljo med sosedama, kar je enako tudi izvirni zasnovi tega drevoreda.
2