Četrtek, 25. 7. 2019, 12.19
5 let, 5 mesecev
Tožilstvo pospešeno v pisanje obtožnice v zadevi Teš 6
Potem ko je celjsko okrožno sodišče specializiranemu državnemu tožilstvu podaljšalo rok za vložitev obtožnice v zadevi Teš 6, tožilstvo aktivno pripravlja obtožni akt. Kot so pojasnili, imajo organizirano ekipo, želijo si, da bo ob upoštevanju obsežnosti in zapletenosti zadeve državnotožilska odločitev sprejeta čim prej.
Tožilstvo je sicer v zadevi šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) zaradi obsežnosti kazenske zadeve zaprosilo za osemmesečno podaljšanje roka za vložitev obtožnice, izvenobravnavni senat celjskega okrožnega sodišča pa je rok podaljšal za tri mesece.
Kot je za STA povedala predsednica sodišča Petra Giacomelli, je tožilstvo ves čas preiskave o domnevnih nepravilnosti v zadevi Teš 6 aktivno sodelovalo v postopku in so bili tudi sproti seznanjeni z vsem. Tudi Giacomellijeva ocenjuje, da gre za izjemno obsežno kazensko zadevo.
Tožilstvo mora prečesati 190 fasciklov in štiri tisoč elektronskih sporočil
Po navedbah sodišča zakon o kazenskem postopku sicer za vložitev obtožnice predvideva 15-dnevni rok, potem ko po končani preiskavi pristojno sodišče pošlje tožilstvu spis, izvenobravnavni senat pa ta rok na predlog tožilstva lahko podaljša. Obsežno gradivo je sodišče tožilstvu poslalo 27. junija letos.
Na tožilstvu so za STA pojasnili, da se v sodnem spisu nahaja 10.781 listovnih številkah, ki so zložene v 81 fasciklov, gradivo pa spremlja še 35.903 listin v prilogah, zloženih v 109 fasciklov. Od tega je v več kot 40 fasciklih pomembna dokumentacija in približno 4000 elektronskih sporočil.
Uroš Rotnik na zatožni klopi "Gre torej za veliko količino podatkov, ki jih je treba podrobno analizirati v luči zagovorov večjega števila obdolženih in izpovedb tekom preiskave zaslišanih 32 prič ter tekom preiskave dodatno zbranih dokazov. Da gre za obsežno zadevo, nenazadnje priča tudi dejstvo, da je bila zahteva za preiskavo na Okrožno sodišče v Celju vložena oktobra 2014, sodišče pa je sodno preiskavo končalo junija letos. Sodišče je torej za sodno preiskavo potrebovalo več kot štiri leta in pol," navajajo na tožilstvu.
Poudarili so še, da imajo organizirano ekipo, ki na zadevi aktivno dela, tako da bo državnotožilska odločitev ob upoštevanju obsežnosti in zapletenosti zadeve sprejeta v najkrajšem možem času.
Čakajo še odgovor francoskih pravosodnih organov
Okrožno sodišče v Celju po navedbah tožilstva v obravnavani zadevi tudi še ni prejelo odgovora francoskih pravosodnih organov na izdan evropski preiskovalni nalog za posredovanje bančnih podatkov. Na tožilstvu pa za sprejem državnotožilske odločitve potrebujejo tudi te bančne podatke, ki pa jih je treba pozorno in natančno analizirati, potem ko jih bodo prejeli.
Postopek v zadevi domnevnih nepravilnosti pri Tešu 6 je bil sicer zelo dolgotrajen, zaradi česar je nanj letelo precej kritik. Nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič je v zvezi s postopkom zahteval tudi poročilo celjskega višjega sodišča, ki je ugotovilo, da je za zamude pri preiskavi v zadevi Teš odgovorno sodišče in ne policija ali tožilstvo.
Za sklep o uvedbi preiskave sodišče potrebovalo 27 mesecev
Kriminalisti so v tej zadevi konec leta 2010 začeli zbiranje obvestil, prve hišne preiskave so opravili junija 2012. Po dobrih dveh letih, oktobra 2014, so na specializirano državno tožilstvo vložili ovadbo. Že mesec dni pozneje je tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti desetim osumljencem na čelu z nekdanjim direktorjem Teš Urošem Rotnikom na okrožno sodišče v Celju.
Tam pa se je začelo zapletati. Za sklep o uvedbi preiskave je namreč sodišče potrebovalo 27 mesecev. In to kljub temu da je tožilstvo v letu 2016 kar dvakrat urgiralo in predlagalo pospešeno reševanje zadeve in kljub grožnji zastaranja kazenskega pregona za določena kazniva dejanja, izhaja iz poročila celjskega višjega sodišča, ki smo ga sredi lanskega decembra pridobili na Siol.net.
Ključni razlogi za zamude pri sodni preiskavi zadeve Teš 6, ki jo je okrožno sodišče v Celju uvedlo februarja predlani, so bolniški staleži preiskovalnih sodnikov, zaslišanja "vprašljive uporabnosti", preobremenitev sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje pri odzivanju na urgence.
Sodišče je tako sodno preiskavo uvedlo dve leti in pol po tem, ko je to novembra 2014 zahtevalo specializirano državno tožilstvo.