Tonin: Slovenija bi lahko cilj dosegla do leta 2026

Tonin je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po dvodnevnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato izpostavil novico, da so zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko do leta 2026 danes medresorsko uskladili. Še danes ga bodo posredovali vladi v obravnavo, sprejela naj bi ga prihodnjo sredo, 24. junija, nato pa bo začel parlamentarno pot, poroča STA.

"Velik korak naprej"

Slovenija stopa s tem po Toninovih besedah "velik korak naprej". Minister je vesel, da je koalicija soglasna, da je treba zagotoviti sredstva za to, da vojska preživi. Tudi po tem, kar sliši iz opozicije, verjame, da lahko pričakuje podporo. "Bomo pa kmalu videli, kako bo stvar odzvanjala v opozicijskih vrstah," je dodal po pisanju STA.

780 milijonov evrov je racionaliziran znesek

Minister ob tem izpostavlja, da ne odkrivajo tople vode in da delujejo v skladu s strateškimi dokumenti. Če bi hoteli, da vojska dobi vse, kar potrebuje za izgradnjo dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin, bi potrebovali okoli tri milijarde evrov, tako da je 780 milijonov evrov racionaliziran znesek glede na to, kar vojska nujno potrebuje, je pojasnil po poročanju STA.

Foto: STA ,

Izpostavil je še, da je 780 milijonov evrov celoten sveženj za investicije. "Brez tega zakona bi del sredstev Slovenska vojska še vedno imela. Bil bi netočen, če bi rekel, da prinašamo dodatnih 780 milijonov," je poudaril ter dodal, da je dodatnih približno 300 oziroma 400 milijonov evrov.

Slovenija trenutno med zaveznicami z najmanjšim odstotkom

Tonin je te načrte predstavil generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu. Dejal je, da je imel občutek, da je pritegnil njegovo pozornost, ko je govoril o tem. Zaveznice so se namreč leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je trenutno med zaveznicami z najmanjšim odstotkom, piše STA.

Na vprašanje, ali bo Slovenija s temi načrtovanimi 780 milijoni izpolnila cilj dveh odstotkov BDP do leta 2024, je minister najprej izrecno opozoril, da je to seveda odvisno od gospodarstva. Zaradi padca BDP v trenutni krizi je namreč slovenski obrambni proračun že poskočil z okoli 1,05 na 1,17 odstotka BDP, čeprav niso naredili ničesar, je ponazoril po pisanju STA.

"Kakšni bodo obrambni izdatki, bo pokazal čas," pravi Tonin. So pa na ministrstvu naredili izračune, po katerih bi - ob predpostavki osemodstotnega padca BDP v tem letu in v povprečju triodstotne rasti BDP v prihodnjih letih - prišli do konca leta 2022 do 1,5 odstotka BDP, do leta 2026 pa do dveh odstotkov BDP. "Takšni so izračuni, se pa lahko spremenijo glede na to, kakšen bo BDP," je še enkrat izpostavil.

Natov temeljni obrambni cilj, da je treba do leta 2024 zagotoviti dva odstotka BDP za obrambo, izpolnjuje po podatkih, objavljenih sredi marca, devet zaveznic, in sicer ZDA, Bolgarija, Združeno kraljestvo, Grčija, Estonija, Romunija, Litva, Latvija in Poljska. Slovenija je z 1,04 odstotka BDP na repu. Manj so lani za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija, še poroča STA.