Sreda, 15. 6. 2016, 13.00
2 meseca, 2 tedna
To so ljudje, ki imajo v rokah našo varnost na cesti
Če se kdaj jezite na obnovitvena dela, ki potekajo na cesti ravno takrat, ko tega res ne potrebujete, boste morda od zdaj naprej na to gledali z večjo potrpežljivostjo.
Zgodba iz ozadja obnovitvenih del:
Z rednimi obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli do bolj varnih avtocest
V videu ste dobili v pogled v delo ekipe podjetja DARS, ki trenutno upravlja skupno 610 kilometrov avtocest in hitrih cest, 163 kilometrov priključkov in razcepov, 27 kilometrov počivališč in sedem kilometrov drugih cest – skupna dolžina celotnega javnega cestnega omrežja, torej tudi lokalnih, glavnih in regionalnih cest v Sloveniji, znaša več kot 38.900 kilometrov.
Po končani zimski sezoni, ko vremenske razmere omogočajo, DARS začenja izvajanje glavnine za varnost cestišč, potrebnih rednih obnovitvenih in vzdrževalnih del.
Glavno poslanstvo je bilo in ostaja varnost udeležencev v prometu
V avtocestni sistem, ki je živ organizem, je treba vlagati, in sicer v nove investicije, v obnove in redno vzdrževanje. DARS kot odgovorni upravljavec avtocestnega sistema in kot odgovorni upravljavec zaupanega premoženja stremi k varnim in pretočnim avtocestam. Obnovitvena in vzdrževalna dela izvajajo z upoštevanjem prometnih obremenitev in zgolj takrat, ko so dela nujno potrebna. Odločitev, ali hočemo dobre in varne avtoceste ali pa jih prepustimo propadanju, je naša.
Če želimo, da bodo naše avtoceste in hitre ceste varne, jih je treba redno vzdrževati in obnavljati.
Slovenske ceste so vse bolj obremenjene in potrebujejo nenehno vzdrževanje
Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, staranjem zgrajenih avtocest in dograjevanjem avtocestnega omrežja raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Obnovitvena dela so zahtevnejša in obsežnejša dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov avtoceste. Izvajajo se periodično glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč in objektov ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, varovanja okolja in varnosti prometa.
Katera obnovitvena dela lahko pričakujemo letos?
Letos so med večjimi in dolgotrajnejšimi projekti zaradi obnove vozišč načrtovane zapore na naslednjih odsekih v avtocestnem omrežju:
- na A1 Arja vas–Šentrupert (v drugi polovici meseca julija),
- na A1 MB (Ptujska)–Slivnica (že poteka in bo trajala do sredine junija 2016),
- na avtocesti A2 Kranj V–Brnik, Brnik–Vodice, priključek Kranj V in priključek Brnik (v drugi polovici meseca julija),
- na hitri cesti H3 LJ (Tomačevo–Dunajska) in LJ (Dunajska–Celovška) (v drugi polovici meseca junija).
- Načrtovana je tudi nadgradnja elektro-strojne opreme v pokritem vkopu Maribor na hitri cesti H2 Maribor–Tezno (v drugi polovici meseca junija).
Obnovitvena dela zajemajo mnogo več nalog, kot si morda predstavljamo
Temeljna naloga rednega vzdrževanja avtocest je stalno zagotavljanje ustrezne ravni prometnih in drugih storitev.
Obnovitvena dela so večja in dolgotrajna. Gre predvsem za sanacijo cestišč zaradi zunanjih vplivov (prometne obremenitve, vremenski vplivi, staranje avtocestnega sistema), medtem ko gre pri rednih vzdrževanih delih za manjše in kratkotrajne posege na in ob cestiščih (npr. manjša krpanja cestišč, košenje trave in podobno).
Pri kriterijih, ki določajo potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne oziroma predpisane ravni standarda rednega vzdrževanja avtocest, se poleg kriterijev prometne varnosti in prevoznosti upoštevajo tudi kriteriji prepustnosti v povezavi z udobnostjo potovanj ter kriteriji, povezani s stalno skrbjo za zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje in urejenega videza avtocest.
Ste vedeli?
- Da so slovenske avtoceste že starejše od 40 let? Prvi odsek med Vrhniko in Postojno smo predali prometu 1972.
- Da je bil ob izgradnji prvega odseka povprečni dnevni letni promet približno osem tisoč vozil na dan, danes, 40 let pozneje, pa povprečni dnevni letni promet na tem odseku povprečno vsak dan že presega 50 tisoč vozil?
- Da je slovenski avtocestni sistem prometno obremenjen s tovornimi vozili? Povprečno dnevno beležimo tudi do osem tisoč tovornih vozil.
- Da je v Sloveniji stopnja motorizacije 1,9 prebivalca na osebno vozilo? Pri tem največ prometa prevzemajo avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, kjer se realizira skoraj 64,7 odstotka prometa na 21,8 odstotka dolžin celotnega državnega cestnega omrežja, prometne obremenitve se še naprej občutno zvišujejo.
Tudi sami uporabniki cest moramo prevzeti odgovornost
Z upoštevanjem prometne signalizacije in ozirom na razmere na cesti lahko za varnost veliko storimo tudi sami.
K večji varnosti in pretočnosti prometa ob postavljeni zapori lahko bistveno pripomoremo uporabniki sami, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, pravilno razvrstitvijo pred zaporo in strpnostjo v primeru zastoja. Ravno tako lahko neupoštevanje prometnih predpisov, prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred in v zapori, oviranje prehitevalnega pasu s strani tovornjakov, neupoštevanjem pravila zadrge, hitro privedejo do nesreče in velikih zastojev.
Ob cestnih zaporah zaradi nujnih obnovitvenih in vzdrževanih del DARS vse voznike prosi:
- za strpnost in razumevanje,
- da prilagodijo hitrost vožnje in varnostno razdaljo, kar je pomembno za varnost voznikov in varnost njihovih delavcev,
- da se pred zaporo pravilno in pravočasno vključijo v en vozni pas,
- da se, preden se odpravijo na pot, pozanimajo o razmerah na cestah. Prometne informacije so dosegljive v Prometno-informacijskem centru na telefonski številki 1970, prek spletne strani promet.si, prek @DARS_si in na njihovi brezplačni mobilni aplikaciji Dars promet plus.
- Vozniki bodo k zmanjšanju zastojev največ pripomogli, če se bodo skozi zaporo poskušali voziti čim bolj tekoče, brez ogledovanja gradbišča.
