Sreda, 2. 8. 2023, 12.07
1 leto, 4 mesece
To je človek, ki se s Kebrovo podporo Golobu ponuja za zdravstvenega ministra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,65
Infektolog Andrej Trampuž je premierju Golobu že pisal, a odgovora še ni prejel.
Potem ko je v začetku julija - sicer ne na lastno željo - s položaja ministra za zdravje odstopil Danijel Bešič Loredan in je začasno vodenje resorja prevzel kar sam premier Robert Golob, še vedno ni znano, kdo bo novi minister. Se pa neuradno govori o nekaterih imenih. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber kot potencialnega ministra za zdravje vidi priznanega slovenskega infektologa iz bolnišnice Charité v Berlinu Andreja Trampuža, zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar pa meni, da samo ime še ne pomeni nič. Bistveno bo, da novi minister ne bo izgubljal časa s spoznavanjem področja in problematike in da ima stabilno politično podporo, pravi.
Trampuž je za Dnevnik povedal, da je pripravljen prevzeti ministrski položaj. Premierju Robertu Golobu je že pisal, po dveh tednih pa odgovora še ni prejel. V kabinetu predsednika vlade po pisanju omenjenega časnika pravijo, da zaradi časa dopustov.
Za ministra se je sicer Golobu ponujal že ob formiranju vlade, saj je dvomil, da je Bešič Loredan pravi kandidat za ta položaj.
Zakaj je moral oditi Bešič Loredan?
Glavni razlog za razhod Bešiča Loredana in Goloba so bili različni pogledi na delovanje javnega zdravstva, je takrat pojasnil premier, ki trenutno vodi zdravstveni resor.
Danijel Bešič Loredan in Robert Golob.
Na njegov predlog je vlada imenovala tudi novo ekipo državnih sekretarjev: Valentino Prevolnik Rupel, Marjana Pintarja in Azro Herceg. Prejšnji četrtek je vlada na dopisni seji razrešila še direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleša Šabedra in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti z 28. julijem imenovala Tomaža Pliberška.
Tri mesece za imenovanje novega ministra
Med kandidati za novega ministra se v javnosti omenja nekdanja ministra Dorijana Marušiča in Sama Fakina, direktorja ljubljanskega kliničnega centra Marka Juga, direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjana Pintarja, prvega moža celjske bolnišnice Dragana Kovačića in tudi Erika Breclja, a so mnogi med njimi že razkrili, da tega mesta ne bi sprejeli. Med zadnjimi imeni se neuradno omenja poslanko Svobode Tamaro Kozlovič. Premier ima za imenovanje novega ministra tri mesece časa.
"Meni je najbolj pomembno, da bo minister nekdo, ki bo znal povezati vse tiste deležnike in vse tiste posameznike, ki danes, kljub počitnicam, na polno delajo pri ukrepih za zdravstveno reformo. Ne gre za enega, ne gre za tri ljudi, gre za množico vsaj 50 posameznikov, ki danes delajo za reformo. Minister mora biti predvsem povezovalec in mogoče malo manj vizionar," je za Pop TV Golob komentiral odločitev o novem ministru oz. ministrici, o čemer, kot je dejal, se še niso pogovarjali, še manj pa se o tem odločali.
Bešič Loredan znova brez odgovora o poslanskem mandatu
DVK (Državna volilna komisija) je po prvem neuspešnem poskusu vročanja pošiljke z dopisom, v katerem ga je pozvala, naj jo obvesti, če bo prevzel mandat nadomestnega poslanca, nekdanjemu ministru za zdravje poslala novo pošiljko, ki je prav tako ni prevzel.
Če odgovora ne bo sporočil, bo 25. avgusta veljalo, da poslanskega mandata ne prevzema.
Vladna prioriteta: zdravstvena reforma
Premier ostaja neomajen pri izjavi, da bo tudi po odstopu Bešiča Loredana zdravstvena reforma jeseni prva na lestvici vladnih prioritet. Na terminski program dela DZ v septembru je tako že uvrščen predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, obravnavo katerega je ob več kritikah že v času javne obravnave in pomislekih zakonodajno-pravne službe DZ koalicija zamaknila na jesen. Prav tako je pričakovati, da bo jeseni v DZ romalo ime za novega zdravstvenega ministra, je poročala STA.
Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zdaj ostaja edini zakonski predlog v okviru zdravstvene reforme, ki mu je uspelo čez sito parlamenta.
"Kakšen je dejanski cilj te vlade, bo jasno z novim ministrom."
Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje: "Mislim, da smo trenutno na slabši točki, kot smo bili na začetku tega mandata, ker je minister, ki je odstopil, prispeval, da se je to zgodilo," je o trenutnih razmerah v zdravstvu dejal Keber, nekdanji zdravstveni minister in član iniciative Glas ljudstva, ki se zavzema za ustavitev rušenja javnega zdravstva.
"Vsekakor je bila odločitev za odpoklic ministra Bešiča Loredana pravilna. Bila je pozna, pa vendar ne prepozna. Tej vladi ostajajo še tri leta in še je čas, da zasuka usmeritev, ampak pri tem dejansko mislim zasuka, ne pa nadaljuje po dozdajšnji poti."
"Poznam primerne ljudi, ki jih najbrž nihče ni vprašal"
Razen imen, ki se kot kandidati za morebitnega novega ministra omenjajo v javnosti, mu druga niso znana. Dva pred kratkim imenovana državna sekretarja, ki naj bi spadala v nabor kandidatov, osebno pozna in ju ceni, zato tudi meni, da je prav, da sta v igri za ministra. "Osebno poznam nekaj imen, pa ne vem, ali bi jim koristil ali škodil, če bi jih navajal. Vsekakor ne morem mimo tega, da ne omenim nekoga, ki ga najbrž nihče ni vprašal. To je Andrej Trampuž, infektolog iz Berlina, ki se je že velikokrat izkazal tudi na slovenskem področju, ne samo kot izvrsten zdravnik in kot podpornik javnega sistema, ampak tudi kot sposobni organizator."
O tem, ali tudi njega kot nekoč že zdravstvenega ministra ponovno zanima ta resor, pravi, da gre za teoretično vprašanje, na katero mu ni treba odgovarjati. "Imam priložnost, da svoja svetovanja oziroma tisto, kar vem, lahko sporočam v medijih. Žal pa doživljam, da tega najbrž nihče od odgovornih ne sliši," je komentiral.
"Glavni problem je, da pravi cilji sploh niso jasni"
"Pravi pristop je poiskati osebo, ki pozna zdravstveni sistem in ki ima vrednote in cilje, ki jih zastopa tudi trenutna vlada. Žal je problem ravno v tem, da ne poznamo pravih ciljev, ki jih ima vlada - ali pa če hočete podrobneje, predsednik vlade - v zvezi z zdravstvom. To je ključno vprašanje in tudi vprašanje za bodoče kandidate za ministra, ki bi jih jaz imel na njihovem mestu. Kakšno zdravstvo pa ta vlada želi in zagovarja? Če na to vprašanje kandidat ne dobi odgovora, seveda takega odgovora, s katerim bi se tudi sam strinjal in bil pripravljen temu nameniti vse svoje sile, potem bi na njegovem mestu tak položaj odklonil."
"Za zdravstvene reforme, pa ne samo pod tem mandatom, tudi med prejšnjimi, se razglašajo nekateri partikularni ukrepi, ki streljajo v vse smeri. Žal se bojim, da so prav v obdobju te vlade, kljub vsej njihovi zmotnosti, zgrešenosti ali pa slabi načrtovanosti, imeli vsi eno in isto težnjo: da bi še bolj podprli zasebno-javni sistem in še bolj oslabili javni zdravstveni sistem. Ali je bil to samo cilj zdajšnjega ministra in njegove ekipe? Ali je to cilj širše politike, ki je zdaj na oblasti? To se bo pokazalo ravno z imenovanjem novega ministra," je še dejal Keber.
Rok Ravnikar, dr. med., spec. druž. med., Zdravstveni dom Kamnik:"Bistveno je, da novi minister ne izgublja časa s spoznavanjem področja in problematike. Prav tako je pomembno, da ima izkušnje s področja javnih zadev in delovanja našega političnega sistema. Seveda pa je poleg ministra pomembna vsa ekipa okoli njega, pomembno je, da ministrstvu zbere dobre poznavalce zdravstvenega sistema in zakonodaje, ki bodo hitro in kakovostno pripravili podlage za nujne reforme. Sposoben mora biti povezovanja, da se vzpostavi hitra in učinkovita komunikacija med različnimi deležniki. Po 20 letih veliko razpravljanja in malo narejenega sem prepričan, da ni več treba izgubljati časa s ponovnim identificiranjem težav in iskanjem novih rešitev. Predpogoj pa je seveda stabilna politična podpora," je o tem, kakšnega ministra si želimo, dejal Ravnikar, zdravnik družinske medicine in tudi član Strateškega sveta za zdravstvo.
"Trenutno smo na drsečem klancu"
"Žal pretekle izkušnje kažejo, da samo ime ne zagotavlja še nič. Veliko pomembnejši sta ustrezna politična volja celotne vlade in ustrezna večina v državnem zboru. Prave zdravstvene reforme ne bodo prinašale političnih točk, bodo pa omogočile ohranjanje javnega zdravstvenega sistema. Je pa gotovo tudi jasno, da bodo njegovi nasprotniki tisti, ki jim današnje stanje ustreza. To zagotovo nismo bolniki in zaposleni v zdravstvu."
O trenutnem stanju pravi, da je "zdravstveni sistem na drsečem klancu, gasilski ukrepi so za kratek čas umaknili najbolj pereče težave z mize, na primer ambulante za osebe brez izbranega zdravnika. Manjkajo pa še nujne reforme za okrepitev javnega zdravstva za spoprijemanje s čedalje večjimi potrebami in zahtevami starajočega se prebivalstva. Pomembno je, da ta vmesni čas čakanja na novega ministra ne mine v prazno, ampak da se vsaj nekatere izmed že pripravljenih ukrepov čim prej sprejme."
"Pretekle izkušnje ne dajejo veliko podlage za optimizem"
"Menjava ministra je vedno politična odločitev, ki je v stroki ne komentiramo. Obžalujemo zamujeno leto za sprejetje večjih reform, za kar v tem mandatu verjetno ni več možnosti. Seveda v kombinaciji s pravimi prioritetami in ustrezno politično voljo lahko kadarkoli sprejmemo potrebne stvari, a pretekle izkušnje ne dajejo veliko podlage za optimizem. Nujni so jasni cilji zdravstvene reforme ter da se odločitve ne sprejemajo na podlagi všečnosti," pa je na vprašanje, ali je bila odstavitev Bešiča Loredana pravilna, odgovoril Ravnikar.
Ravnikar še meni, da je popolnoma vseeno, ali je novi minister zdravnik ali ne. Pomembno je, da je z vlado in svojo ekipo usklajen glede ciljev reforme. In da pozna vso kompleksnost delovanja zdravstvenega sistema. "Ravnovesje podsistemov znotraj zdravstva je zelo krhko in rušitev tega ima lahko neposredne negativne posledice na obravnavo bolnikov. Bodoči minister oziroma ministrica se bo moral/-a zavedati, kje je treba uvesti hitre in bistvene spremembe, na katerih področjih pa bi bili slabo premišljeni posegi v sistem lahko rušilni. Vsekakor bodočega ministra čaka zelo zahtevna naloga."
"Na kar smo opozarjali, zdaj doživljamo"
"Vsak mesec neukrepanja pomeni znatno število odhodov iz slovenskega javnega zdravstva, ne samo zdravnikov, ampak tudi medicinskih sester in preostalega osebja. Zamujamo žal že več kot 15 let. Najmanj toliko časa smo že samo zdravniške organizacije opozarjale, kakšen scenarij nas čaka, in temu smo zdaj priča. Nujen je čimprejšnji dogovor o prioritetah, košarici pravic, določitvi mreže javnega zdravstva, kompetencah in ustrezni kadrovski popolnitvi te mreže. Vse to se je do zdaj ignoriralo, sistem pa je postal kadrovsko in finančno tako podhranjen, da ga bomo le s skrajnimi napori in širokim političnim soglasjem ter soglasjem vseh najpomembnejših deležnikov morda ohranili."
